Jedro

Presoja o tem, ali je izvedensko delo povzeti kot jasno, razumljivo, popolno in neprotislovno skladno z določbo 254. člena ZPP, je na strani sodišča in jo bo sodišče prve stopnje v zvezi s spornim izvedenskim mnenjem opravilo na osnovi s strani tožeče stranke v tej povezavi že podanih pripomb.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, v preostalem se zavrne, in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegov izrek sedaj v celoti pravilno glasi: »I. Stalnemu sodnemu izvedencu za gradbeništvo dr. M.D., naslov ... , davčna št.: ... se za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja odmeri nagrada in stroški v višini 400,52 EUR.

II. Od zneska priznane nagrade in stroškov se obračuna 8,85% prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 35,45 EUR in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu v višini 2,12 EUR.

III. Izvedenec ni zavezanec za DDV.

IV. Plačilo skupnega zneska 438,09 EUR (vključno z 8,85% prispevkom za posebne primere zavarovanja in 0,53% prispevkom za poškodbe pri delu) se izvrši iz založenega predujma.

Neto znesek osebnega prejemka se nakaže na račun stalnega sodnega izvedenca št. TRR: ....

Davki in prispevki se nakažejo na zakonsko predpisane račune prispevkov/davka.

V. Plačilo se izvede najkasneje v roku 45 dni od izdaje tega sklepa.«

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu za gradbeništvo dr. M.D. odmerilo nagrado in stroške v višini 711,58 EUR, od tega zneska obračunalo 8,85% prispevek za posebne primere zavarovanja 62,97 EUR ter 0,53% prispevek za poškodbe pri delu 3,77 EUR, ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV ter odločilo, da plačilo skupnega zneska 778,32 EUR izvrši iz založenega predujma, neto znesek pa nakaže na račun izvedenca, hkrati pa, da je tožeča stranka dolžna doplačati za izvedenca še 78,32 EUR, plačilo izvedencu pa bo izvedeno najkasneje v roku 45 dni od izdaje tega sklepa.

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka po svoji pooblaščenki zaradi kršitve Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik) s predlogom za njegovo spremembo v smislu znižanja nagrade. Tožeča stranke je prepričana, da spis s prilogami ne obsega 200 listov, zato sodišče ni imelo podlage, da izvedencu prizna nagrado za študij spisa v višini 138 EUR po 49. členu Pravilnika. Nadalje se ne strinja z odmero za izdelano pisno mnenje, ko je sodišče izvedencu odmerilo znesek 414,00 EUR po 51. členu Pravilnika za zelo zahtevno mnenje. Izdelek izvedenca ne zasluži opredelitve pisnega izvedenskega mnenja in sodišče izvedencu ne bi smelo iz tega naslova priznati nobene nagrade, saj sploh ni odgovoril na vprašanja sodišča, v mnenju je napisal le, da se strinja z mnenjem, ki ga je pred njim izdelal izvedenec A.V. in uporabil podatke o površinah stavbe, ki jih sploh ni izmeril, ampak jih povzel po predhodnem mnenju. Zato je odgovoril na postavljena vprašanja le delno, načina izračuna v svojem mnenju ni prikazal in torej ni izdelal mnenje v skladu s pravili stroke, zato bo to mnenje posredovano Ministrstvu za pravosodje v strokovno presojo. Zoper mnenje je podala tožeča stranka pripombe v posebni vlogi, saj je izvedenec povsem napačno razumel napotek sodišča, da naj upošteva pri izdelavi mnenja relevantne podatke iz sodnega spisa, hkrati pa je izvedenec na koncu izpisoval iz konteksta trditvene podlage posamezne zapise, pri čemer ni niti pravilno označil posamezne pravdne stranke (točka 66). Nadalje se ne strinja, da izvedencu pripada 20,00 EUR za čas potovanja, saj je izvedenec iz M. potreboval le nekaj minut, celotni ogled pa ni trajal niti deset minut, zato ima izvedenec v znesku 46,00 EUR v celoti pokrit strošek časa potovanja. Prav tako se ne strinja s priznanimi materialnimi stroški v višini 15% odmerjene nagrade, saj jih izvedenec ni specificiral in jih dokazno podkrepil, sicer pa razen prevoznih stroškov ni imel nobenih drugih materialnih stroškov, niti administrativnih, ki jih tudi ni izkazal. Stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu procesnih kršitev, na katere naslovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja, utemeljeno pa pritožba opozarja, da je izvedencu dr. M.D. ob kritični oceni zahtevnosti opravljenega izvedenskega dela nagrada za pisno izdelavo izvida in menja priznana previsoko, v previsokem znesku pa so izvedencu priznani tudi materialni stroški, kar vse je narekovalo spremembo izpodbijane odločitve kot je razvidna iz zgornjega izreka.

5. Po stališču naslovnega sodišča je izvedencu 138,00 EUR za študij spisa v obsegu od 200 do 500 strani skladno s 3. točko prvega odstavka 48. člena Pravilnika pravilno priznanih. Pregled zadeve namreč pokaže, da je do izdaje sklepa sodišča, s katerim je bil izvedenec postavljen, predmetni sodni spis zajemal 251 strani, pri čemer ne gre spregledati, da je bilo pri študiju spisa skladno s 3. odstavkom 48. člena Pravilnika potrebno preučiti tudi listine v prilogah A in B. Prepričanje pritožbe, da predmetna zadeva v času, ko jo je zaradi izdelave izvedenskega mnenja prevzel izvedenec, skupaj s prilogami ni obsegala niti 200 listov, velja zato zavrniti.

6. Neutemeljeno pa tožeča stranka nasprotuje tudi izvedencu po tretjem odstavku 50. člena Pravilnika priznanim 20,00 EUR za čas potovanja na ogled in nazaj. Za potrebe izdelave strokovne ekspertize je bil nesporno opravljen ogled zadevne nepremičnine v trajanju do ene ure, izvedencu pa je z izpodbijanim sklepom na tej podlagi skladno s 1. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika kot za manj zahteven ogled priznanih 46,00 EUR. Tako odmerjene nagrade pritožba sicer ne prereka, vendar pa zmotno meni, da je v primeru, ko ogled na kraju samem ni trajal polno uro, plačilo za porabljen čas potovanja na ogled in nazaj zajeto že v nagradi za opravljen ogled. Za takšno tolmačenje določba 50. člena Pravilnika namreč ne nudi osnove. Skladno z določbo tretjega odstavka 50. člena izvedencu namreč zraven nagrade za ogled, ki se upoštevaje zahtevnost v odvisnosti od porabljenega časa odmeri skladno s prvim odstavkom istega člena, pripada še plačilo za porabljen čas potovanja na ogled in nazaj, in sicer za vsake začete pol ure 10,00 EUR. Z ozirom, da je izvedenec na naslov ..., kjer je bil ogled opravljen, potoval 4 kilometre, na enaki relaciji pa se je tudi vračal, čemur pritožnica ne nasprotuje, je dejanski stan, ki opravičuje priznanje nagrade za porabljen čas za potovanje na ogled in nazaj v višini 20,00 EUR, po prepričanju sodišča druge stopnje izpolnjen.

7. Utemeljeno pa pritožba graja prvostopenjsko opredelitev opravljenega izvedenskega dela kot zelo zahtevnega ter na tej osnovi izvedencu priznano nagrado za izdelan pisni izvid in mnenje v viši 414,00 EUR po 3. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika. V obravnavani zadevi tožeča stranka po napotitvenem sklepu zapuščinskega sodišča uveljavlja zahtevek na vrnitev darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Z ozirom, da tožene stranke kot obdarjenci zaradi vlaganj v podarjeno nepremičnino uveljavljajo zahtevek na podlagi 32. člena Zakona o dedovanju (ZD), je sodišče prve stopnje, ker samo ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem za ugotovitev z vidika pravilne uporabe materialnega prava pravno relevantnih okoliščin, v predmetnem postopek že predhodno pritegnilo izvedenca gradbene stroke A.V.. S sklepom, s katerim ga je postavilo kot izvedenca (list. št. 169), mu je naložilo, da po pregledu predmetnega spisa in njegovih prilog, ogledu nepremičnine ter po morebitni pridobitvi potrebne dodatne dokumentacije oceni vrednost zadevne nepremičnine na dan 20. 6. 2009, po stanju na dan 1. 3. 1999 in po stanju na dan 3. 4. 2001, ugotovi pa naj tudi vlaganja v nepremičnino in vrednost teh vlaganj. Navedeno je izvedenec V. v svojem izvedenskem mnenju (list. št. 174) storil, po pripombah tožeče stranke pa je svoje izvedensko delo še dvakrat dopolnil (list. št. 215 in 229), vendar je ob obravnavi dodatnih vprašanj sodišča ter kritike tožeče stranke pri v prvotnem izvedenskem mnenju že zavzetih stališčih in opravljeni cenitvi argumentirano vztrajal. Ker tožeča stranka zaključkov izvedenca V. ni povzela, je sodišče prve stopnje po njem predlogu postavilo novega izvedenca gradbene stroke - dr. M.D.. S sklepom, s katerim je bil postavljen (list. št. 252), je imenovani ob uporabi pravil znanosti in stroke moral odgovoriti na enaka vprašanja kot predhodno že izvedenec A.V., posebej pa opisati in pojasniti še način izračuna vrednosti nepremičnine na posamezne datume. Ob pregledu sporne ekspertize naslovno sodišče pritrjuje zatrjevanjem pritožbe, da izvedenec dr. D. s strani sodišča zastavljene naloge v pretežni meri ni izpolnil. V tej smeri je sklepati predvsem, ko v svojem mnenju (list. št. 257) dejansko zgolj pritrjuje stališčem izvedenca V. in njegove ugotovitve v celoti kot pravilne povzema, vendar pa lastnih obračunov, na katere se sicer sklicuje in ki bi sodišču omogočali tehtanje s pridobitvijo izvedenskih mnenj izvedenih dokazov ob uporabi metodoloških napotkov iz 8. člena ZPP, pri tem ne prilaga. Sicer pa sodišče prve stopnje izvedencu dr. D. tudi ni dalo napotkov, da se opredeljuje do v okviru predmetnega postopka do tedaj že podanih strokovnih stališč drugega izvedenca, temveč je po opravljenem ogledu sporne nepremičnine ter potrebnih meritvah, na podlagi lastnih zaključkov izvedenca ob uporabi pravil znanosti in stroke zahtevalo izčrpnejšo argumentacijo sprejetih zaključkov v odgovor na s strani sodišča postavljena vprašanja. Takšne argumentacije pa izvedenec dr. D. zgolj z revizijo že podanega izvedenskega mnenja izvedenca V., ko ob v tem mnenju uporabljenih treh metodah cenitve metodoloških ali računskih napak pri ugotavljanju vrednosti sporne nepremičnine ne zaznava in s strani izvedenca V. ugotovljene vrednosti le povzema, sploh, ko mu je bilo še dodatno naloženo, da posebej opiše in pojasni še način izračuna vrednosti nepremičnine na posamezne datume, ni ponudil. Zgolj s povzemanjem stališč izvedenca V. v obeh dopolnitvah njegova izvedenskega dela pa izvedenec dr. D. tudi na pripombe tožeče stranke v zvezi z že podanimi strokovnimi zaključki ni v zadostni meri obrazloženo odgovoril. Po obrazloženem je njegov pisni izvid in mnenje zato potrebno oceniti z nižjo stopnjo zahtevnosti in mu iz tega naslova kot za manj zahtevno izvedensko delo skladno s 1. točko prvega odstavka 51. člena Pravilnika namesto 414,00 EUR priznati nagrado zgolj v višini 184,00 EUR. V povezavi s preostalimi pritožbenimi izvajanji pa velja pojasniti le, da je presoja o tem, ali je izvedensko delo povzeti kot jasno, razumljivo, popolno in neprotislovno skladno z določbo 254. člena ZPP na strani sodišča in jo bo sodišče prve stopnje v zvezi s spornim izvedenskim mnenjem opravilo na osnovi s strani tožeče stranke v tej povezavi že podanih pripomb v njeni pripravljalni vlogi z dne 7. 10. 2014 (list. št. 269) ter nato po potrebi in skladno z uradnimi pooblastili izhajajoč iz zatrjevanj pravdnih strank ustrezno usmerjalo dokazni postopek v smeri celostne razjasnitve pravno relevantnega dejanskega stanja.(1) V kolikor pa tožeča stranka izraža prepričanje, da izvedenec dr. D. pri izvajanju svojih dolžnosti ni ravnal vestno, pa ji velja odvrniti le, da teh argumentov v okviru predmetne pritožbe ne more uveljavljati. O tem vprašanju je namreč skladno z določbo drugega odstavka 89. člena Zakona po sodiščih (ZS) v zvezi s 4. točko prvega odstavka istega člena mogoče razpravljati kvečjemu v postopku za razrešitev izvedenca, ki pa pred pravnomočnostjo zadeve, v kateri je sodni izvedenec podal izvid in mnenje, ne more biti uveden.

8. Pravilno pa pritožba opozarja tudi na izvedencu v previsokem znesku priznane materialne stroške. Materialne stroške v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom opredeljuje 45. člen Pravilnika. Skladno s prvim odstavkom tega člena so to analize, meritve in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve in se obračunajo po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini kot se običajno plačuje za take stroške. Skladno z drugim odstavkom 45. člena Pravilnika mora izvedenec oziroma cenilec tako priglašen strošek sicer ustrezno specificirati in izkazati (tako da predloži vsaj eno ponudbo gospodarske družbe ali zavoda, ki te storitve opravlja, oziroma predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev), vendar pa navedeno ne velja za ostale materialne stroške, ki v prvem odstavku 45. člena niso opredeljeni in povrnitev katerih izvedenec dr. D. uveljavlja v obravnavanem primeru. Ti se skladno z določbo tretjega odstavka 45. člena Pravilnika namreč lahko ovrednotijo v pavšalnem znesku, vendar največ do višine 15% od odmerjene nagrade. Z ozirom, da izvedenec dr. D. v priloženem stroškovniku teh posebej ne specificira, pa sodišče druge stopnje glede na obseg opravljenega dela ocenjuje, da je imel izvedenec z izdelavo mnenja osnovne administrativne stroške, ki ne presegajo 3%. Iz tega naslova je zato upravičen le do povrnitve stroškov v višini 3% od odmerjene nagrade (388,00 EUR), kar znaša 11,64 EUR.

9. Ob tem, ko z izpodbijanim sklepom priznani potni stroški v višini 0,88 EUR niso pritožbeno prerekani, nagrada in stroški izvedenca skupaj znašajo 400,52 EUR. V posledici navedenega se 8,85% prispevek za posebne primere zavarovanja obračuna višini 35,45 EUR, 0,53% prispevek za poškodbe pri delu pa v višini 2,12 EUR in se iz založenega predujma izvrši plačilo skupnega zneska 438,09 EUR. Ker pa že založen predujem v višini 700,00 EUR (list. št. 250) za pokritje tega zneska zadošča, tožeči stranki po znižanju izvedencu priznane nagrade in stroškov s predmetnim sklepom doplačila predujma ni več potrebno naložiti.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke skladno s 3. točko 365. člena ZPP delno ugodilo, v preostalem pa jo ob uporabi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo, in sklep sodišča prve stopnje spremenilo kot podrobneje izhaja iz zgornjega izreka.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj ti niso bili priglašeni.

Op.št.(1): Če se ugotovi, da je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj in z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, mora sodišče te pomanjkljivosti odpraviti po uradni dolžnosti. Tudi če stranke to posebej zahtevajo, je to le opozorilo sodišču, naj stori, kar bi že tako moralo storiti (tako J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2.knjiga, Založba Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 500).