Jedro

Povečanje iz drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z drugim odstavkom 7. člena OT se namreč povišujejo samo storitve iz tarifnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa (urnina), ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje in se zato kot takšna ne more poviševati.

Predlog za oprostitev plačila stroškov postopka in predlog za oprostitev stroškov kopiranja ne vsebujeta obsežnejših vsebinskih navedb o predmetu oziroma poteku kazenskega postopka, zaradi česar odmera nagrade po tar. št. 8 ne pride v poštev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. V zadevi je tožnik vložil tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju toženka), v zvezi s popravnim sklepom z dne 24. 8. 2020, s katerim je tožniku priznalo nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice Bpp 1756/2018 z dne 11. 7. 2018 v višini 1.887,90 EUR, skupaj z 22 % DDV v skupni višini 2.303,24 EUR. Višji zahtevek tožnika je toženka zavrnila. Iz obrazložitve izhaja, da bila z odločbo toženke, št. Bpp 1756/2018 z dne 11. 7. 2018, upravičencu A. A. dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani I K 51554/2017 zaradi kaznivih dejanj po drugem in prvem odstavku 196. člena ter po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika, od dne 27. 6. 2018 dalje. Za izvajanje dodeljene brezplačne pravne pomoči je bil določen tožnik, ki je toženki dne 5. 6. 2020 vrnil originalno napotnico in podal zahtevek, da se mu za opravljeno delo priznajo nagrada in posebni izdatki, oboje povečano za 22 % DDV, v skupni višini 6.660,00 EUR. Toženka je tožniku priznala nagrado in potrebne izdatke v skupni višini 3.145,5 točk, v kar je vključeno tudi 100 % povišanje nagrade v višini 1.350 točk, ker je tožnik branil upravičenca zaradi petih kaznivih dejanj (drugi odstavek 7. člena Odvetniške tarife; v nadaljevanju OT). V navedeno povišanje nagrade toženka ni vključila nagrade, ki jo je tožniku priznala za urnino za udeležbo na narokih, saj gre za časovno ovrednoten dodatek k zastopanju, ki ga ni dopustno dodatno povečati.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je toženka napačno odmerila stroške in nagrado za nudenje BPP pri 18 postavkah oziroma opravilih, zato mu pripada še dodatnih 1.200,00 EUR nagrade. Izpostavlja, da bi mu morala toženka višino nagrade in potrebnih izdatkov priznati na naslednji način: za vsak narok (16. 10. 2018, 11. 12. 2018, 26. 11. 2019, 28. 8. 2018, 16. 4. 2019 in 24. 9. 2019) po 500 točk; za 9 dokaznih predlogov skupno 900 točk; za pripravo in vložitev vloge, naj v zadevi sodi senat z dne 17. 1. 2019 100 točk; za pripravo vprašanj za izvedenca ekonomske stroke z dne 3. 11. 2019 100 točk; za pripravo in vložitev procesnega ugovora in nasprotovanja modifikaciji obtožnega predloga z dne 17. 1. 2019 200 točk; za predlog za oprostitev stroškov postopka 200 točk; za prošnjo za oprostitev plačila sodne takse in stroškov kopiranja z dne 12. 2. 2020 200 točk; za prošnjo za posredovanje zapisnika z dne 6. 10. 2019 100 točk; za prošnjo za preložitev naroka 100 točk; za prošnjo za kopiranje in vrnitev dokumentov z dne 12. 2. 2020 100 točk; za stroške kopiranja 20,00 EUR; za pisni zagovor 500 točk; za vsako drugo vlogo 200 točk; za pregled listin in študij spisa, ki ima več kot 2000 strani 500 točk; za pet vpogledov v sodni spis na sodišču 500 točk; za 30 elektronskih sporočil stranki 500 točk; za posvet s stranko 50 točk in za pregled zadeve 50 točk. Navaja tudi, da je bila toženka očitno diskriminatorna pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep odpravi v delu, ki se nanaša na zavrnitev višjega zahtevka tožnika in se prizna vse priglašene stroške. Podredno predlaga, da se zadeva v odpravljenem delu vrne v ponovni postopek toženki. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise v zadevi.

4. Stranka z interesom A. A. na tožbo ni odgovoril. 5. Sodišče je v zvezi s sestavo sodišča sprejelo sklep, I U 1363/2020-22 z dne 18. 4. 2023, da v zadevi sodi sodnik posameznik, ker je ocenilo, da so v zadevi za tako sestavo sodišča pri odločanju podani pogoji po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Po oceni sodišča namreč ne gre za zahtevno dejansko in pravno stanje.

6. Sodišče je na dan 18. 5. 2023 razpisalo glavno obravnavo, katere se je udeležil zgolj A. A. kot stranka z interesom. Tožnik in toženka se obravnave nista udeležili in svoje odsotnosti nista opravičili, pri čemer iz sodnega spisa izhaja, da jima je bilo vabilo pravilno vročeno. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

**K I. točki izreka:**

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporen zavrnilni del izpodbijanega sklepa, na podlagi katerega toženka tožniku ni v celoti priznala priznala priglašene nagrade in izdatkov za izvajanje brezplačne pravne pomoči. 9. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT. Peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) pa določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi; v primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

10. Tožnik v tožbi uveljavlja več nepravilnosti izpodbijanega sklepa, saj naj bi mu toženka napačno odmerila nagrado in potrebne izdatke za nudenje brezplačne pravne pomoči pri 18 postavkah oziroma opravilih. Sodišče ugotavlja, da je toženka z navajanjem konkretnih razlogov ustrezno in pravilno obrazložila odločitev v zvezi z odmero posamezne nagrade oziroma izdatka po OT, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju. Ob tem sodišče poudarja, da je toženka pri odmerjanju nagrade utemeljeno uporabila peti odstavek 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT.

11. Tožnik navaja, da bi mu morala toženka za vsak posamezen narok (16. 10. 2018, 11. 12. 2018, 26. 11. 2019, 28. 8. 2018, 16. 4. 2019 in 24. 9. 2019) priznati nagrado v višini 500 točk. Iz tar. št. 10/2 OT izhaja, da je odvetnik za zagovor obdolženca pred sodnikom posameznikom upravičen do nagrade v višini 250 točk. Kadar traja obravnava ali seja več kot en dan, je v skladu s tar. št. 10/9 OT odvetnik za vse nadaljnje naroke upravičen do nagrade v višini 50 % iz tar. št. 10/2, torej 125 točk. Na podlagi prvega odstavka 6. člena OT se odvetniku za vsake začete pol ure naroka nad eno uro prizna tudi urnina v višini 50 točk. 12. Odločitev toženke v zvezi s priznanjem nagrade tožniku za udeležbo na narokih je po oceni sodišča pravilna in na zakonu utemeljena. Za zagovor in zastopanje upravičenca na prvem naroku za glavno obravnavo z dne 28. 8. 2018 ter na dveh glavnih obravnavah z dne 16. 4. 2019 in 24. 9. 2019, ki sta se pričeli znova, je tožniku pravilno priznala nagrado po tar. št. 10/2 OT v zvezi s tar. št. 10/9 OT za v skupni višini 375 točk (3 x 125 točk za vsak narok). Prav tako je pravilno odločila, da se tožniku po tar. št. 10/9 OT v zvezi s tar. št. 10/2 OT za zagovor in zastopanje upravičenca na štirih vmesnih narokih z dne 16. 10. 2018, 11. 12. 2018, 26. 11. 2019 in 6. 2. 2020 prizna nagrada v skupni višini 250 točk (4 x 62,5 točke za vsak narok). Pravilno mu je priznala tudi urnino za udeležbo na narokih z dne 28. 8. 2018, 16. 10. 2018, 11. 12. 2018, 26. 11. 2019 in 6. 2. 2020, ki so trajali več kot eno uro, v skupni višini 375 točk (15 x 25 točk za vsake prve in nadaljnje začete pol ure trajanja narokov nad eno uro). Toženka tožniku ni priznala urnine za porabljen čas za zastopanje upravičenca na naroku z dne 24. 9. 2019, saj iz zapisnika o navedenem naroku izhaja, da je trajal manj kot eno uro. V navedeno okoliščino se je prepričalo tudi sodišče ob vpogledu v upravni spis, tožnik pa za svoje nasprotne navedbe ni predložil nobenega dokaza.

13. Odločitev toženke, da za priznano urnino tožniku ne prizna še povečanja za 100 %, kot je to storila pri ostalih postavkah, je pravilna. V skladu s stališči sodne prakse povečanje iz drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad.1 Skladno z drugim odstavkom 7. člena OT se namreč povišujejo samo storitve iz tarifnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa (urnina), ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje in se zato kot takšna ne more poviševati.

14. Tožnik nadalje prereka odločitev o višini priznane nagrade za pripravo devetih dokaznih predlogov, za pripravo ugovora zoper obtožnico, za pripravo in vložitev vloge za sojenje v senatu ter za pripravo vprašanj za izvedenca ekonomske stroke. Navaja, da bi mu morala toženka za vsako posamezno vlogo priznati nagrado v višini 100 točk oziroma 200 točk za ugovor zoper obtožnico. Iz postavk po tar. št. 8 OT izhaja, da je odvetnik v kazenskem postopku upravičen do nagrade v naslednji višini: za sestavo obrazloženega dokaznega predloga 100 točk (tar. št. 8/6), za sestavo ugovora zoper obtožnico 200 točk (tar. št. 8/4 OT), za sestavo druge vloge 50 točk (tar. št. 8/14 OT) ter za sestavo druge obrazložene vloge 100 točk (tar. št. 8/13 OT). Toženka je za navedena dejanja tožniku priznala nagrade v naslednji višini: za posamezen dokazni predlog 25 točk; za pripravo ugovora zoper obtožnico 100 točk; za pripravo in vložitev vloge za sojenje v senatu, ki predstavlja drugo vlogo v smislu tar. št. 8/14 OT, 25 točk; za pripravo vprašanj za izvedenca ekonomske stroke, ki predstavlja drugo obrazloženo vlogo s smislu tar. št. 8/13, 50 točk. Ob ponovnem upoštevanju petega odstavka 17. člena ZOdv je toženka po presoji sodišča pravilno odmerila nagrado za navedena opravila.

15. Neutemeljena je tudi navedba tožnika, da bi mu morala toženka za predlog za oprostitev stroškov postopka ter za predlog za oprostitev stroškov kopiranja priznati nagrado v višini 200 točk za posamezen predlog. Sodišče ugotavlja, da je toženka predlog za oprostitev stroškov pravilno kvalificirala kot obrazložen dopis, ki predstavlja samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah (tar. št. 39/3 OT), in tožniku priznala nagrado v skupni višini 50 točk (25 točk za predlog za oprostitev stroškov kazenskega postopka z dne 15. 8. 2018 ter 25 točk za predlog za oprostitev stroškov postopka in sodnih taks z dne 2. 2. 2020). Prav tako je toženka predlog za oprostitev stroškov kopiranja pravilno kvalificirala kot kratek dopis, ki predstavlja samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah (tar. št. 39/4 OT), in tožniku pravilno priznala nagrado v višini 10 točk. Takšna dopisa tudi po mnenju sodišča ne vsebujeta obsežnejših vsebinskih navedb o predmetu oziroma poteku kazenskega postopka, zaradi česar odmera nagrade po tar. št. 8 ne pride v poštev.

16. Tožnik v tožbi navaja, da bi mu morala toženka priznati nagrado za pisni zagovor v višini 500 točk ter za pregled listin in študij spisa, ki ima več kot 2000 strani, v višini 500 točk. Iz upravnega spisa izhaja, da tožnik v izpolnjeni in predloženi napotnici ni uveljavljal nagrade za pisni zagovor, v tožbi pa ni obrazložil, zakaj navedene postavke ni uveljavljal že v upravnem postopku, zato sodišče te tožbene navedbe v skladu z 52. členom ZUS-1 ni upoštevalo. V zvezi z nagrado za pregled listin in študij spisa sodišče ugotavlja, da mu toženka priglašene nagrade v tem delu ni priznala, saj ne gre za samostojno opravilo v smislu tar. št. 39/2 OT, svojo odločitev, ki ji sodišče v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 sledi, pa je tudi podrobno in prepričljivo utemeljila. Pri tem sodišče dodaja, da je tožnik v izpolnjeni napotnici priglasil nagrado za pregled in študij spisa, ki ima več kot 300 strani, in ne več kot 2000, kot navaja v tožbi. Ker tožnik ni obrazložil, zakaj s tožbo uveljavlja priznanje nagrade za pregled obsežnejšega spisa, sodišče tožbene navedbe v delu, ki presega pregled in študij sodnega spisa nad 300 strani, v skladu z 52. členom ZUS-1 ni upoštevalo.

17. Tožnik v tožbi pavšalno navaja, da mu toženka ni priznala nagrade za vsako drugo vlogo v višini 200 točk, pri čemer ne pojasni, za katere vloge gre. Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnila, da se v kazenskem spisu zadeve ne nahajajo nobene druge vloge. V navedeno ugotovitev toženke se je z vpogledom v upravni spis (v katerem se nahajajo fotokopije kazenskega spisa zadeve, v kateri je tožnik sodeloval kot izvajalec brezplačne pravne pomoči) prepričalo tudi sodišče. Tožbene navedbe v zvezi z nagradami za druge vloge so zato neutemeljene.

18. Toženka je po tar. št. 39/4 OT tožniku priznala tudi nagrado v skupni višini 40 točk za prošnjo za posredovanje zapisnika, za dve prošnji za preložitev naroka ter za prošnjo za kopiranje in vrnitev dokumentov. Z navedeno odločitvijo se tožnik ne strinja in navaja, da bi mu morala toženka za posamezno prošnjo priznati nagrado v višini 100 točk. Sodišče ugotavlja, da je toženka v obrazložitvi ustrezno utemeljila, zakaj je navedene dopise štela za kratke dopise v smislu tar. št. 39/4, in ne kot druge obrazložene vloge v smislu tar. št. 8/13 OT. Navedeni utemeljitvi sodišče v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

19. Sodišče prav tako v celoti sledi razlogom toženke, ki jih je ta podala v zvezi z zavrnitvijo priznanja nagrade za elektronsko komunikacijo s stranko. Pavšalna navedba tožnika, da bi mu morala toženka za navedeno komunikacijo priznati nagrado v višini 500 točk, je zato neutemeljena.

20. Glede tožbene navedbe, da bi morala toženka tožniku za posvet s stranko priznati nagrado v višini 50 točk, sodišče ugotavlja, da je toženka tožniku takšno nagrado v izpodbijanem sklepu priznala. Tožniku zato v tem delu tožbe ni mogoče priznati pravnega interesa za izpodbijanje višine priznane nagrade.

21. Pravilna je tudi odločitev toženke, da tožniku za stroške kopiranja prizna pavšalni znesek v višini 71,5 točk. Ob upoštevanju okoliščine, da je toženka potrebne izdatke na podlagi stališč sodne prakse odmerila od polne nagrade v višini 6.150 točk, ki bi tožniku pripadala po OT,2 se višina priznanih pavšalnih potrebnih izdatkov ujema s pravilom, določenim v tretjem odstavku 11. člena OT. V skladu s to določbo lahko odvetnik izdatke za stranko obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 % od presežka nad 1.000 točk. 22. Sodišče naposled odgovarja še na tožbeni ugovor neenakega obravnavanja oziroma diskriminacije z ostalimi izvajalci brezplačne pravne pomoči, ki ga tožnik utemeljuje z zastopanjem upravičenca – biseksualca v kazenskem postopku. Ker je navedena tožbena navedba povsem pavšalna, saj tožnik ne ponudi nikakršnih pojasnil glede okoliščin neenakega obravnavanja, je sodišče ni presojalo po vsebini.

23. Po povedanem sodišče zaključuje, da je odločitev organa v zavrnilnem delu izpodbijanega sklepa pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka:**

24. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Tako med drugim naslovno sodišče v sodbi, I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020, in v sodbi, III U 116/2019 z dne 28. 5. 2021. 2 Tako med drugim naslovno sodišče v sodbi, I U 411/2018 z dne 15. 5. 2018.