Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar je sporen obseg zapuščine, mora zapuščinsko sodišče obravnavo prekiniti in stranko s šibkejšo pravico napotiti na pot civilne pravde. Pravica, ki temelji na zmoti pogodbenih strank ob zapisu pogodbe, je manj verjetna kot pravica, ki izhaja iz zakona.
Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče prekinilo zapuščinski postopek in dedinjo C napotilo, da zoper dediče D, D mlajšega, AK in AM vloži tožbo zaradi ugotovitve, da je imela zapustnica z izročilno pogodbo s sinom CJ namen izročiti prevzemniku CJ celo posestvo, med drugim tudi nepremičnino pod vl. št. 166 k.o. D. Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožila dedinja CA. V pritožbi navaja, da je neizmerno žalostna, ker je sodišče verjelo pismom sorodnikov. Sodnica bi jih morala pozvati, da povejo o zadevi vse, kar vejo. Zato v nadaljevanju opisuje, kako je slučajno ugotovila, da je gozd še zmeraj v lasti pokojnice, reakcije tete in strica na to dejstvo, družinska razmerja ter različne dogodke, ki naj bi potrjevali, da je pokojnica sporni gozd resnično izročila njenemu očetu. Meni še, da je do napake pri sestavljanju izročilne pogodbe prišlo zaradi nevednosti in malomarnosti sestavljalca ter dejstva, da stara mati (izročiteljica) in oče (prevzemnik) nista znala nemškega jezika.
Pritožba ni utemeljena.
V danem primeru se je našlo premoženje pokojne CE, katerega predstavlja nepremičnina s parc. št. 858/4, 862/3 in 863/2, vpisana pri vl. št. 166 k.o. D, ki je v naravi gozd. Dedinja CA trdi, da je pokojna CE to nepremičnino z izročilno pogodbo izročila njenemu očetu CJ, česar pa drugi dediči ne priznavajo. Torej je med strankami sporno dejstvo, ali ta nepremičnina spada v zapuščino pokojne CE.
Namen zapuščinskega postopka je, da se ugotovi, kaj tvori zapuščino in kdo so dediči. V danem primeru CA trdi, da gornja nepremičnina ne spada v zapuščino, ostali dediči pa trdijo, da gre za premoženje pokojnice. Čeprav so vprašanja med strankami sporna, niti ni potrebno da da sodišče stranki možnost, da se izjavi o navedbi druge stranke (4. odstavek 207. člena Zakon o dedovanju - dalje ZD). Zapuščinski sodnik o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo zapuščine in dedičev, sam ne more odločiti. V takem primeru mora sodišče zapuščinsko obravnavo prekiniti in stranko s šibkejšo pravico napotiti na pot civilne pravde (1. točka 212. člena in 1. odstavku 213. člena ZD).
Pritožničina pravica, ki temelji na zmoti pogodbenih strank ob zapisu izročilne pogodbe, pa je tudi manj verjetna kot pravica sodedičev, ki izhaja iz zakona.
Pritožnica bo tako imela možnost dokazati utemeljenost svojega zahtevka v pravdi, v kateri bo odločeno o nastalem sporu. Šele, ko bo pravdno sodišče odločilo o spornem vprašanju, bo zapuščinski sodnik lahko nadaljeval postopek in ga tudi končal. Zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (368. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).