Jedro

Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje z navodilom, da se pri ponovnem odločanju o utemeljenosti predlagateljičinega predloga za določitev nujne poti opredeli tudi do navedb nasprotnega udeleženca o zlorabi pravice do nujne poti oziroma o navideznem izvrševanju te pravice po drugem odstavku 12. člena Stvarnopravnega zakonika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom prekinilo predmetni nepravdni postopek in sklenilo, da se nasprotnega udeleženca napoti na pravdo zaradi ugotovitve, da je predlagateljičin predlog za določitev nujne poti posledica izvrševanja lastninskopravnih upravičenj v nasprotju s temeljnimi načeli stvarnega prava ter namenom teh upravičenj oziroma z izključnim in očitnim namenom, da se drugemu škoduje (točka I izreka), pri čemer je nasprotni udeleženec dolžan tožbo vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa in sodišču v istem roku predložiti dokazilo o vložitvi tožbe (točka II izreka). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje sklenilo še, da prekinitev predmetnega nepravdnega postopka traja, dokler pravda ne bo pravnomočno končana, oziroma do preteka roka, ki je bil določen za vložitev tožbe, v kolikor tožba ne bo vložena (točka III izreka).

2. Zoper citirani sklep sodišča prve stopnje se pritožuje nasprotni udeleženec, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi z 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter 42. členom in 216. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Bistvo pritožbene graje je, da gre pri vprašanju, ali predstavlja vložitev obravnavanega predloga za določitev nujne poti, ki je posledica prenosa lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 111/1, k.o. Slovenska Bistrica na predlagateljico s strani njenih pravnih prednikov (staršev) po tem, ko sta že bila pravnomočno zavrnjena predloga slednjih za določitev nujne poti oziroma za ugotovitev služnostne pravice na navedeni nepremičnini zlorabo pravice ali ne, za pravno in ne za dejansko vprašanje, saj je sporna samo pravna ocena postopanja predlagateljice in njenih pravdnih prednikov, niso pa med nepravdnima strankama sporne dejanske okoliščine tega prenosa lastninske pravice. Tudi iz pravne teorije izhaja, da gre v razmerju med pravno in moralno normo vedno za pravno vprašanje. V nadaljevanju pritožba uveljavlja še ugovor prekluzije in poudarja, da so navedbe predlagateljice v zvezi z zlorabo pravice, ki jih je slednja podala v zadnji pripravljalni vlogi z dne 14. 6. 2022, prepozne, zato je sodišče prve stopnje z upoštevanjem teh navedb zagrešilo bistveno kršitev določb nepravdnega postopka. Nazadnje pritožba uveljavlja še absolutno bistveno kršitev določb nepravdnega postopka in poudarja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo še preden je nasprotnemu udeležencu vročilo zadnjo pripravljalno vlogo predlagateljice, s čimer je kršilo njegovo pravico do izjave, saj se slednji ni mogel izjaviti o zatrjevanih dejstvih.

3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev le – te kot neutemeljene in predlaga potrditev izpodbijanega sklepa, vse s stroškovno posledico za nasprotnega udeleženca.

4. Pritožba je utemeljena.

5. ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi z 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb nepravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo s pritožbo očitano absolutno bistveno kršitev določb nepravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi z 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

6. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v predmetnem nepravdnem postopku že meritorno odločilo s sklepom opr. št. N 34/2018 z dne 18. 1. 2022, ki pa je bil po pritožbi nasprotnega udeleženca s sklepom sodišča druge stopnje opr. št. I Cp 276/2022 z dne 4. 5. 2022 razveljavljen, zadeva pa je bila vrnjena sodišču prve stopnje z navodilom, da se pri ponovnem odločanju o utemeljenosti predlagateljičinega predloga za določitev nujne poti opredeli tudi do navedb nasprotnega udeleženca o zlorabi pravice do nujne poti oziroma o navideznem izvrševanju te pravice po drugem odstavku 12. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ).

7. V ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje sledilo citiranemu navodilu sodišča druge stopnje in predlagateljico s sklepom opr. št. N 23/2022 z dne 14. 6. 2022 pozvalo, da se v roku 30 dni opredeli do navedb nasprotnega udeleženca o zlorabi pravice do nujne poti. Še pred vročitvijo navedenega sklepa (ki je bil predlagateljici vročen dne 15. 6. 2022) pa je predlagateljica s pripravljalno vlogo z dne 14. 6. 2022 podala obširne navedbe, s katerimi se je opredelila do očitkov nasprotnega udeleženca o navideznem izvrševanju pravice, pri čemer pa sodišče prve stopnje navedene pripravljalne vloge ni vročilo v odgovor nasprotnemu udeležencu, s čimer je kršilo prvi odstavek 5. člena ZNP-1, v skladu s katerim mora dati sodišče udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Posledično je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu odvzelo pravico do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb nepravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi z 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1, saj nasprotnemu udeležencu z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kot to utemeljeno navaja pritožba.

8. Predlagateljica se je namreč do očitkov nasprotnega udeleženca o navideznem izvrševanju pravice do nujne poti vsebinsko opredelila prvič šele s pripravljalno vlogo z dne 14. 6. 2022, saj je bila vse do tedaj prepričana, da to vprašanje ni pravno pomembno za odločitev v zadevi. Sodišče prve stopnje bi zato nasprotnemu udeležencu moralo dati možnost, da se pred izdajo izpodbijanega sklepa opredeli do novih in pravno odločilnih navedb predlagateljice. Slednjega pa sodišče prve stopnje ni storilo, saj je navedeno pripravljalno vlogo predlagateljice nasprotnemu udeležencu vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom1. 9. Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zmotno presodilo, da so med nepravdnima strankama sporna dejstva v zvezi v vprašanjem, ali predmetni predlog za določitev nujne poti predstavlja zlorabo pravice ali ne. Ključna dejstva v tej zvezi: - da je bil predhodni postopek pravnih prednikov (staršev) predlagateljice za določitev nujne poti v korist nepremičnine parc. št. 111/1, k.o. Slovenska Bistrica preko nepremičnin parc. št. 222/1 in 111/2, obe k.o. Slovenska Bistrica, katerih zemljiškoknjižni lastnik je nasprotni udeleženec, pravnomočno ustavljen s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. N 19/2015 z dne 20. 6. 2016 (priloga spisa B3); - da je bil tožbeni zahtevek pravnih prednikov (staršev) predlagateljice za ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje z motornimi vozili za potrebe gospodujočih nepremičnin parc. št. 111/1 in parc. št. 112/1, obe k.o. Slovenska Bistrica preko služeče nepremičnine parc. št. 112/2, k.o. Slovenska Bistrica pravnomočno zavrnjen s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. P 86/2016 z dne 19. 3. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 563/2018 z dne 13. 9. 2018 (prilogi spisa B4 in B5); in - da je predlagateljica postala zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine parc. št.111/1, k.o. Slovenska Bistrica šele po zaključku predhodno navedenih sodnih postopkov, in sicer dne 7. 11. 2018 ter na podlagi darilne pogodbe s svojimi pravnimi predniki (starši); so namreč med nepravdnima strankama nesporna, sporno je samo nadaljnje postopanje predlagateljice, ki je po pridobitvi lastninske pravice na predmetni nepremičnini ponovno vložila obravnavani predlog za določitev nujne poti, čeprav je bil prvotni nepravdni postopek njenih pravnih prednikov v tej zvezi že pravnomočno ustavljen.

10. V danem primeru gre tako za pravno vprašanje, ki se nanaša na oceno postopanja predlagateljice in njenih pravnih prednikov, kot to utemeljeno izpostavlja pritožba. Na to (predhodno) pravno vprašanje pa mora v okviru odločanja o predlogu predlagateljice za določitev nujne poti odgovoriti sodišče prve stopnje samo. Sodišče druge stopnje je namreč v sklepu opr. št. I Cp 276/2022 z dne 4. 5. 2022 pojasnilo, da mora sodišče prve stopnje postopati skladno z 9. členom ZNP-1 zgolj, v kolikor bi se v zvezi s tem vprašanjem povezana dejstva med nepravdnima strankama pokazala kot sporna, kar pa se v ponovnem odločanju niso, kot je to že obrazloženo zgoraj.

11. Pri odgovoru na zgoraj izpostavljeno (predhodno) pravno vprašanje pa naj sodišče prve stopnje upošteva tudi navedbe predlagateljice iz njene zadnje pripravljalne vloge z dne 14. 6. 2022, saj slednja s temi navedbami ni prekludirana, kot to zmotno meni pritožba. Sodišče prve stopnje je namreč predlagateljico s sklepom opr. št. N 23/2022 z dne 14. 6. 2022 pozvalo, da se v danem roku opredeli do navedb nasprotnega udeleženca o zlorabi pravice do nujne poti (prvi in tretji odstavek 286.a člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V tej zvezi sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je določbo drugega ostavka 362. člena ZPP, zaradi načela enotnosti glavne obravnave, potrebno razlagati skupaj z 286. členom ZPP, ki ga je tako potrebno neposredno uporabljati tudi v postopku po razveljavitvi sodbe oziroma sklepa in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje2. V skladu s tretjim odstavkom 286. člena ZPP pa lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Pogoj nekrivde pa je podan tudi v primeru, ko stranka določenih dejstev na prvem naroku ni navedla, čeprav je tedaj zanje že vedela, ker se ob predhodnem teku postopka (tudi glede na smer, v katero je z materialnim procesnim vodstvom stranki usmerilo sodišče) in zbranem procesnem gradivu še niso izkazala kot relevantna3. 12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, saj niso izpolnjeni zakonski pogoji za prekinitev predmetnega nepravdnega postopka iz 9. člena ZNP-1 (drugi odstavek 36. člena ZNP-1). V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o spornem (predhodnem) pravnem vprašanju, nato pa znova tudi o predlogu predlagateljice za določitev nujne poti.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena v zvezi z 366. členom ZPP ter 42. členom ZNP-1 ).

1 Primerjaj sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 690/2017 z dne 2. 8. 2017 in opr. št. I Cpg 86/2021 z dne 12. 5. 2021. 2 Tako tudi Jan Zobec in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana, 2009, str. 502. 3 Tako tudi dr. Aleš Galič in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana, 2009, str. 600.