Jedro

Ugovor ničnosti izvršilnega naslova je lahko predmet ugovorne obravnave šele, ko stranka razpolaga z listino, iz katere izhaja ničnost izvršilnega naslova, le-to pa mora dolžnik izposlovati v pravdnem postopku.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

2. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu zavrnilo ugovor dolžnika in mu naložilo, da upniku v osmih dneh povrne stroške ugovornega postopka v znesku 563,15 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in primarno smiselno predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico za upnika. Meni, da se je sodišče postavilo na napačno materialnopravno stališče s tem, ko je napačno interpretiralo določbo 13. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V skladu z navedeno določbo ZPP lahko sodišče v primeru, ko je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kak drug pristojen organ, samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Enako kot v ugovoru se sklicuje na sodno prakso, iz katere izhaja, da je mogoče ugotavljati ničnost notarskega zapisa v izvršilnem postopku (kot predhodno vprašanje), ne da bi bilo za to potrebno vlagati posebno tožbo. V posledici napačne uporabe materialnega prava, je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče namreč ni obravnavalo utemeljenosti trditev dolžnika o ničnosti pravnega posla, sklenjenega v obliki notarskega zapisa in ni izvedlo predlaganih dokazov v smeri zatrjevanja navideznosti pravnega posla. Očita, da je sodišče bistveno kršilo določbe postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj obrazložitev nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na obstoj izvršilnega naslova, še posebej odločilnih dejstev glede ničnosti pravnega posla. Glede na to, da je izdan sklep o izvršbi na ime dolžnika Zlatka Stapanovića, sklep o ugovoru pa glasi na dolžnika Zlatka Stepanovića, bi v obrazložitvi sklepa bilo pričakovati razloge za spremembo osebnega podatka dolžnika, saj predhodno ni bil izdan sklep o popravi.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa št. SV z dne 2. 4. 2013, ki tudi po stališču sodišča druge stopnje izpolnjuje vse zahtevane kvalitete iz 20.a člena ZIZ in kot tak predstavlja izvršilni naslov (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Učinek izvršljivosti notarskega zapisa tudi po stališču sodišča druge stopnje preprečuje, da bi izvršilno sodišče ponovno opravilo materialnopravni preizkus pravnega posla, ki je v njem določen.(1) Kot pravilno obrazlaga sodišče prve stopnje, je cilj izvršilnega postopka realizacija terjatve, ugotovljene v kvalificirani javni listini, izdani v predhodnem postopku in v nasprotju z naravo izvršilnega postopka je ponovno ugotavljanje utemeljenosti upnikove terjatve.

6. V skladu z načelom stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče ne sme posegati v izvršilni naslov oziroma presojati njegove materialnopravne pravilnosti, temveč ga izvrši tako kot glasi, dolžnik v izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora ničnosti pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa oziroma ničnosti izvršilnega naslova. Sprožiti mora pravdni postopek, v katerem izpodbija veljavnost take pogodbe. Gre za prevladujoče stališče v sodni praksi,(2) za razliko od odločbe,(3) na katero se sklicuje pritožba, ki predstavlja izjemo. Zaslediti je sicer tudi stališče,(4) vezano na 4. člen Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), v skladu s katerim je notarski zapis neposredno izvršljiv le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava, ta pa ni dovoljena, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP), vendar tudi to stališče ne omogoča širitve na primere, ko iz vsebine notarskega zapisa ne izhaja očitna kršitev prisilnih predpisov, kar pomeni, da v izvršilnem postopku v nobenem primeru ni mogoče ugovarjati ničnosti v notarski obliki sklenjene pogodbe, kot izvršilnega naslova z zatrjevanjem dejstev, ki se nanašajo na razloge oziroma nagibe za sklenitev. Ti ugovori so lahko predmet presoje v kontradiktornem pravdnem postopku, medtem ko v izvršilnem postopku zatrjevana ničnost notarskega zapisa ne pomeni zatrjevanja pravnopomembnih dejstev.

7. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je ugovor ničnosti izvršilnega naslova lahko predmet ugovorne obravnave šele, ko stranka razpolaga z listino, iz katere izhaja ničnost izvršilnega naslova, le-to pa mora dolžnik izposlovati v pravdnem postopku. Uveljavljanje ničnosti lahko predstavlja le podlago za odlog izvršbe (5. točka prvega odstavka 71. člena ZIZ).(5) Pritožbeno stališče, da ugovor ničnosti izvršilnega naslova ugotavlja izvršilno sodišče kot predhodno vprašanje, sodišče druge stopnje po obrazloženem zavrača kot materialnopravno zmotno.

8. Neutemeljeno se dolžnik sklicuje tudi na ostale sodne odločbe. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, gre v odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 51/2009 z dne 2. 4. 2009 za presojo ničnosti listine, od katere je bil odvisen prehod obveznosti in ne za uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova, to je neposredne izvršljive notarske listine, na podlagi katere je predlagana izvršba, medtem ko se odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 612/96 z dne 18. 5. 1998 in II Ips 380/2004 z dne 10. 11. 2005 nanaša na nepotrebnost sprožitve drugega pravdnega postopka za ugotavljanje ničnosti, če se med strankama vodi že en pravdni postopek, za rešitev katerega je vprašanje ničnosti ključnega pomena.

9. V posledici pravilnega materialnopravnega stališča je prvostopenjsko sodišče tudi dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo. O obstoju izvršljivega notarskega zapisa je s sklepom o izvršbi utemeljeno dovolilo izvršbo.

10. Prvostopenjsko sodišče je jasno in določno obrazložilo, da upnikova zatrjevanja o ničnosti notarskega zapisa niso predmet presoje v izvršilnem postopku, temveč pravdnega postopka, zato dolžnikovih navedb v zvezi z ničnostjo izvršilnega naslova ni presojalo. V pritožbi uveljavljani razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o odsotnosti razlogih o odločilnih dejstvih zato ni podan.

11. Na mestu je očitek, da je v sklepu o izvršbi ime dolžnika napačno navedeno (navedeno je ime S, namesto pravilno S). Napako bo moralo sodišče odpraviti s sklepom o popravi (328. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kot tudi v nadaljevanju odločiti o upnikovem delnem umiku predloga za izvršbo.

12. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Več o učinkih izvršljivosti notarskega zapisa: V., Rijavec: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, stran 126. Op. št. (2) : Sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 181/2011 z dne 14. 7. 2011, sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 169/2011 z dne 6. 10. 2011, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3228/2011 z dne 16. 11. 2011, sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 425/2013 z dne 4. 9. 2013, sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 5459/2013 z dne 28. 1. 2014. Op. št. (3) : Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 2305/2009 z dne 21. 10. 2009. Op. št. (4) : Sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 216/2012 z dne 7. 6. 2012. Op. št. (5) : 5. točka prvega odstavka 71. člena ZIZ glasi: „Sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večje od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, v primeru, če je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba.“