Jedro

Tožena stranka je ravnala pravilno, ko pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP pri odločitvi sploh ni presojala, saj dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči že po določbi 5. alineje 8. člena ZBPP ni dopustna. Zato je bila prošnja tožeče stranke že iz tega formalnega razloga pravilno zavržena po 1. točki drugega odstavka 37. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 91/2020-6 z dne 27. 5. 2020. V obrazložitvi se sklicuje na 5. alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v skladu s katero se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi s pravnimi sredstvi zoper izpodbijano sodbo, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS, št. Bpp 37/2020-4 z dne 16. 4. 2020. Ker taka prošnja na podlagi določbe 5. alineje 8. člena ZBPP ni dovoljena, jo je organa za brezplačno pravno pomoč na podlagi 37. člena ZBPP zavrgel. 2. Zoper to odločitev je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilno uporabljenega materialnega prava. Navaja, da se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, kot to določa zadnji odstavek tega člena. Res je, da se brezplačna pravna pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči ne dodeli, vendar tožnik ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu, ampak za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP v zvezi z nadaljnjim uveljavljanjem pravnih sredstev, potem ko je bil upravni spor dokončno zaključen z izdajo sodbe Upravnega sodišča RS, št. II U 91/2020-6 z dne 27. 5. 2020. Glede na to je tožena stranka pri izdaji akta nepravilno uporabila materialno pravo. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila zavržena, ker se tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči nanaša na postopek upravnega spora zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Pravna podlaga za takšno odločitev je v 5. alinei 8. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. 6. Po presoji sodišča je tožena stranka navedeno zakonsko določbo pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno uporabila. Drži sicer tožbena navedba, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 91/2020-6 z dne 27. 5. 2020, torej glede možnosti vložitve pravnih sredstev zoper to sodbo, vendar pa to ne pomeni, da je izpodbijana odločitev napačna. Po 5. alineji 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči (torej tudi ne za pravno svetovanje) in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi).

7. Nepravilno je sklicevanje tožeče stranke na določbo šestega odstavka 24. člena ZBPP, po kateri se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, torej brez presoje okoliščin in dejstev o zadevi (ali je zadeva očitno nerazumna in ali je pomembna za prosilčev osebni socialno-ekonomski položaj). V predmetni zadevi tožena stranka pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP pri odločitvi pravilno sploh ni presojala, saj dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči že po določbi 5. alineje 8. člena ZBPP ni dopustna, zato je bila prošnja tožeče stranke že iz tega formalnega razloga pravilno zavržena po 1. točki drugega odstavka 37. člena ZBPP, ne da bi tožena stranka vsebinsko presojala izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker formalni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bil izpolnjen, organ za brezplačno pravno pomoč vsebinske presoje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni opravil, saj za to ni bilo zakonske podlage.

8. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).