Up-29/00

26. 9. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 26. septembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 126/99 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 24. 1. 2000 posredoval Ustavnemu sodišču vlogo, iz katere je bilo razbrati, da želi vložiti ustavno pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje v Mariboru. Navaja, da naj bi bilo delovanje sodišča pristransko, kršilo naj bi 132. člen in 134. člen Ustave ter številne določbe Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju: ZKP). Po mnenju pritožnika naj bi bila podana tudi bistvena kršitev določb ZKP, ker sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, iz obrazložitve sodbe pa naj ne bi bila razvidna vsebina. Pritožnik tudi navaja, da naj bi mu bila prostost protipravno odvzeta, saj naj bi bil po pravnomočni obtožnici dne 28. 9. 1999 s sklepom pripor zoper njega podaljšan in sicer zaradi "lažne montaže in direktive policije". Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

2.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamične akte državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. Vloži se lahko šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS) in sicer v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je dopustna ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS). V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena ZUstS navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo ter domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo. Iz navedene določbe izhaja, da Ustavno sodišče za presojo o tem, ali je bila posamezniku z odločitvijo sodišča kršena človekova pravica, potrebuje temeljne podatke in listine. Te podatke lahko Ustavnemu sodišču posreduje le tisti, ki kršitev človekovih pravic zatrjuje, sam ali prek svojega pooblaščenca. Zato se od pritožnika (ali tistega, ki ga on pooblasti) pričakuje, da Ustavnemu sodišču sporoči podatke, ki jih to od njega zahteva, in s tem omogoči vsebinsko presojo zatrjevanih kršitev človekovih pravic.

3.Pritožnikova vloga z dne 21. 1. 2000, ki je na Ustavno sodišče prispela 24. 1. 2000 je bila tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik ni predložil kopij posamičnih aktov, ki jih izpodbija, prav tako pa ni navedel, katere človekove pravice naj bi mu bile kršene in dejstev, ki bi pritožbo utemeljevala. Prav tako pa ni izkazal obstoja izčrpanosti pravnih sredstev. Zato ga je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS dne 27. 1. 2000 pozvalo, naj ustavno pritožbo v roku štirinajst dni dopolni z navedbo podatkov in predložitvijo listin, kot jih zahteva 53. člen ZUstS. Opozorilo ga je tudi na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bo dopolnil.

4.Pritožnik je poziv Ustavnega sodišča prejel 28. 1. 2000. Pred potekom roka za dopolnitev vloge je pritožnik dne 3. 2. 2000 vlogo dopolnil, vendar ne v skladu z zahtevami ZUstS (priložil je fotokopije zapisnika o zaslišanju prič št. Kpr 86/99 z dne 26. 3. 1999 in sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 126/99 z dne 15. 12. 1999 o podaljšanju pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti). Po poteku roka za dopolnitev vloge je pritožnik dne 7. 3. 2000 vlogo še enkrat dopolnil in sicer je priložil pritožbo zoper izpodbijano sodbo in po njegovih navedbah "del izvedenskega mnenja, stran 6".

5.Ker pritožnik vloge kljub pozivu Ustavnega sodišča ni dopolnil v skladu z zahtevami ZUstS, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. Pritožnikova vloga je kljub dopolnitvi ostala tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik ustavni pritožbi ni priložil kopij posamičnih aktov, ki jih izpodbija, poleg tega v ustavni pritožbi in kasnejših dopolnitvah ni navedel niti, katere človekove pravice naj bi mu bile kršene, niti dejstev, ki bi kršitve utemeljevala. Prav tako pritožnik ni izkazal izčrpanosti pravnih sredstev. Ker Ustavno sodišče od pritožnika ni prejelo niti temeljnih podatkov in listin potrebnih za preizkus ustavne pritožbe, ni moglo opraviti niti temeljne presoje o tem, ali je bilo z izpodbijano sodbo poseženo v pritožnikove ustavne pravice.

6.Iz ustavne pritožbe je sicer razbrati, da jo pritožnik vlaga zoper izpodbijano sodbo, vendar pa navaja, da naj bi mu bila prostost protipravno odvzeta zaradi delovanja policije. Če pritožnik izpodbija tudi sklep o podaljšanju pripora, ki ga je priložil dne 3. 2. 2000, je ustavna pritožba tudi v tem delu tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik ni izkazal izčrpanosti niti rednega pravnega sredstva niti ni navedel dejstev, ki bi utemeljevala protipravni odvzem prostosti. Zato je bilo treba ustavno pritožbo tudi v tem delu zavreči.

7.Ker je ustavna pritožba kljub dopolnitvi ostala tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

8.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Lojze Ude.

Predsednica senata

dr. Mirjam Škrk