U-I-146/93

18/11-1993

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 18/11-1993 obravnavalo pobudo Vlada Bogolina iz Loke pri Žusmu, ki ga zastopa Franc Pevec, odvetnik v Šentjurju, in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče pobude ne sprejme in ne začne postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 9. člena zakona o RTV Slovenija (Uradni list RS, št. 14/90, 24/90, 43/90 in 22/92).

O b r a z l o ž i t e v

Pobudnik izpodbija ustavnost določbe drugega odstavka 9. člena zakona o RTV Slovenija. Predvsem navaja, da je določba drugega odstavka 9. člena zakona o RTV Slovenija v nasprotju z ustavo zato, ker tisti naročnik, ki sprejema le prvi program RTV Slovenije, plačuje celotno naročnino v enakem znesku kot naročnik, ki sprejema prvi in drugi program. Zaradi tega naj bi bili slovenski državljani v neenakopravnem položaju, saj ni upoštevano načelo zakona o obligacijskih razmerjih o enaki vrednosti dajatev. Sporna zakonska določba naj bi torej kršila 14. člen ustave o enakosti človekovih pravic, pa tudi 39. člen ustave, ki vsakomur zagotavlja dobiti informacijo, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Pobudnik se pri utemeljevanju pobude sklicuje tudi na druge določbe zakona o RTV Slovenija, meni pa tudi, da je pogojevanje RTV Slovenija, da postavi v Loki pri Žusmi anteno za sprejem drugega programa le s sofinanciranjem krajevne skupnosti, protiustavno in v nasprotju z moralnimi načeli, saj gre za manj razvito območje.

Ustavno sodišče pobude ni sprejelo.

Pobuda očita obravnavani zakonski določbi kršitev načela enakosti (14. člen ustave) zaradi tega, ker naj bi določala obveznost plačevanja enake višine naročnine, ne glede na možnost sprejemanja tako prvega kot tudi drugega programa RTV Slovenija. Vendar ta določba zakona določa le obveznost plačevanja radijske in televizijske naročnine, ne pa tudi njene (enake) višine. Višino RTV naročnine določa s svojim aktom Svet RTV Slovenija (11. člen zakona o RTV Slovenija). Prav tako ta zakonska določba glede na svojo vsebino ne posega v pravico pridobiti si informacijo javnega značaja (drugi odstavek 39. člena ustave). Ta ustavna določba namreč zagotavlja vsakomur pravico zahtevati informacijo javnega značaja od vira informacije, če za tako zahtevo izkaže v zakonu utemeljen pravni interes. V obravnavanem primeru pa ne gre za tako pravico, temveč za omejene možnosti sprejemanja informacij javnega medija, ki jih ta posreduje javnosti, pri čemer omejene možnosti sprejema informacij niso posledica prikrivanja teh informacij ali oviranja njihove javne objave, temveč posledica omejenih tehničnih možnosti njihovega posredovanja.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ob uporabi določbe prvega odstavka 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je ustavno sodišče sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek