14. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavnih pritožb A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. julija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem, ki je tekel v zadevi št. I Up 1236/2005, se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 1236/2005 z dne 18. 5. 2006 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. U 334/2005 z dne 9. 9. 2005 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je 28. 12. 2005 vložil ustavno pritožbo št. Up-1290/05 zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi odstavek 23. člena Ustave) v postopku pred Vrhovnim sodiščem. V njej navaja, da je 28. 9. 2005 pri Upravnem sodišču vložil pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. U 334/2005 z dne 9. 9. 2005, s katerim je to zavrglo njegovo tožbo zaradi varstva ustavnih pravic (dolgotrajnost odločanja zemljiškoknjižnega sodišča v Sežani v zadevi št. Dn 681/99), vendar Vrhovno sodišče o pritožbi še ni odločilo. Po pritožnikovem mnenju bi moralo Vrhovno sodišče odločiti najkasneje v dveh mesecih od dneva, ko je prejelo popolno pritožbo. Ustavnemu sodišču predlaga, naj odredi, da mora Vrhovno sodišče o pritožbi v zadevi I Up 1236/05 takoj odločiti.

2.Ker je med postopkom pred Ustavnim sodiščem Vrhovno sodišče s sklepom št. I Up 1236/2005 z dne 18. 5. 2006 odločilo o pritožbi, je pritožnik 5. 6. 2006 vložil ustavno pritožbo (št. Up-899/06) tudi zoper končno odločitev Vrhovnega sodišča. Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča. Upravno sodišče je zavrglo pritožnikovo tožbo, s katero je uveljavljal sodno varstvo ustavnih pravic iz 23. člena (pravica do odločanja brez nepotrebnega odlašanja) in 25. člena (pravica do pravnega sredstva) Ustave, v kateri naj bi mu bilo poseženo z ravnanjem (opustitvijo) Okrajnega sodišča v Sežani, ki naj bi na podlagi sklepa izvršilnega sodišča št. I 238/94 z dne 31. 12. 1998 po uradni dolžnosti opravilo zemljiškoknjižni vpis (izbris prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin po začasni odredbi), evidentiran pod št. Dn 681/99 z dne 2. 3. 1999, vendar naj o tem ne bi izdalo sklepa o dovolitvi vpisa.

3.V ustavni pritožbi pritožnik Vrhovnemu sodišču očita, da se v izpodbijanem sklepu, ko utemeljuje pravilnost sklepa prvostopenjskega sodišča o zavrženju tožbe, napačno sklicuje na sklep izvršilnega sodišča št. I 238/94 z dne 9. 1. 2001, ki sploh ni bil predmet obravnave v tem sporu. Poleg tega naj bi se Vrhovno sodišče v obrazložitvi sklicevalo na neobstoječo zakonsko določbo (5. točko prvega odstavka 36. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 35/95 in nasl. – ZZK). Pritožnik zatrjuje, da je izpodbijani sklep Vrhovnega tako očitno napačen, da ga je mogoče oceniti za arbitrarnega. S tem naj bi mu bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navedena določba Ustave naj bi bila kršena tudi zato, ker naj bi Okrajno sodišče v Sežani v obravnavanem primeru odločalo drugače kot odloča v drugih podobnih primerih. Ker naj bi v drugem enakem primeru sodišče ravnalo zakonito in izdalo sklep o dovolitvi vpisa, v obravnavanem pa ne, naj pritožnik ne bi bil enak pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Ker pritožniku zemljiškoknjižno sodišče po več kot sedmih letih še vedno ni vročilo sklepa o vpisu Dn št. 681/99, čeprav je vpis opravilo že 2. 3. 1999, naj bi bili pritožniku kršeni pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in posledično tudi pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, saj nikakor ne more vložiti pritožbe zoper sklep, ki mu ga sodišče ni vročilo, čeprav bi mu ga po določbah zakona moralo.

B. – I.

4.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo št. Up-1290/06 zoper ravnanje Vrhovnega sodišča v upravnem sporu (kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja). Med postopkom preizkusa ustavne pritožbe je Vrhovno sodišče o zadevi odločilo s sklepom št. I Up 1236/2005 z dne 18. 5. 2006. Z odločitvijo Vrhovnega sodišča je prenehalo dejanje, s katerim naj bi bila pritožniku kršena ustavna pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem.

5.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005 (Uradni list RS, št. 92/05 in OdlUS XIV, 72) ugotovilo, da je ZUS v neskladju z Ustavo, ker ne vsebuje posebnih, naravi obravnavane pravice prilagojenih določb, ki bi omogočale uveljavljanje pravičnega zadoščenja v primeru, ko je kršitev pravice do sojenja v razumnem roku prenehala. Odprava ugotovljene neskladnosti z Ustavo zahteva kompleksnejše zakonodavno urejanje, zato Ustavno sodišče ni določilo načina izvršitve odločbe. To pomeni, da imajo posamezniki kljub ugotovljeni neskladnosti z Ustavo do njene odprave v primeru morebitne kršitve obravnavane pravice v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po 26. členu Ustave. Pritožnik ni izkazal, da bi to sodno pot že izkoristil. Glede na to ni podana predpostavka iz prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), po kateri se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči (1. točka izreka)

B. – II.

6.Predmet ustavne pritožbe št. Up-899/06 je odločitev sodišč v upravnem sporu, da se pritožnikova tožba zaradi varstva ustavnih pravic iz prvega odstavka 23. in 25. člena Ustave zavrže. V upravnem sporu je pritožnik zatrjeval, da mu je bilo v navedeni ustavni pravici poseženo z opustitvijo Okrajnega sodišča v Sežani, ki o opravljenem zemljiškoknjižnem vpisu, evidentiranem pod Dn št. 681/99 z dne 2. 3. 1999, ni izdalo in vročilo sklepa o dovolitvi vpisa izbrisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin in stvarnih pravic po začasni odredbi pri nepremičninah dolžnika (družbe B. B.).[1] V ustavni pritožbi pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje Upravnemu sodišču. Iz obrazložitve ustavne pritožbe izhaja, da želi pritožnik doseči izdajo sklepa o dovolitvi vpisa (oziroma zanj spornega izbrisa) v zemljiško knjigo, da bi lahko zoper njega uveljavljal sodno varstvo in tako dosegel njegovo odpravo.

7.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist (izboljšanje pravnega položaja), ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

8.Iz sodnega registra izhaja, da je bila družba B. B. po zaključenem stečajnem postopku na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru št. Srg 24/2003 z dne 17. 1. 2003 izbrisana iz sodnega registra. To pomeni, da vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ni več mogoča, saj dolžnik ne obstaja več. Zato morebitna ugodna odločitev Ustavnega sodišča ne bi pomenila nobene pravne koristi za ustavnega pritožnika. Njegov pravni položaj se zaradi odločitve Ustavnega sodišča ne bi izboljšal. Pritožnik torej nima pravnega interesa, zato je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zavrglo (2. točka izreka).

9.Če je pritožniku zaradi zatrjevanega nezakonitega ravnanja sodišča (ker ni izdalo sklepa o dovolitvi vpisa oziroma izbrisa) nastala škoda, lahko odškodninski zahtevek uveljavlja pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave).

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena in prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan

[1]Okrajno sodišče v Sežani je v izvršilni zadevi pritožnika zoper dolžnika družbo B. B. s sklepom št. I 238/94 z dne 31. 12. 1998 odločilo, da se postopek v zvezi z začasno odredbo, izdano dne 14. 9. 1994, ustavi (pritožniku v stečajnem postopku zoper dolžnika ni bila priznana ločitvena pravica) in odredilo zemljiškoknjižnemu sodišču, da po pravnomočnosti tega sklepa izbriše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve dolžnikovih nepremičnin in stvarnih pravic, ki so vpisane v njegovo korist pri vl. št. 438 k. o. Ž. in vl. št. 793 (pravilno 792) k. o. Ž. (prej vl. št. 673 k. o. Ž.). S popravnim sklepom z dne 3. 3. 1999 je sodišče prve stopnje popravilo pisno pomoto pri navedbi vl. št. 793 k. o. Ž. Na podlagi navedenega sklepa izvršilnega sodišča je zemljiškoknjižno sodišče pod Dn št. 618/99 z dne 2. 3. 1999 vpisalo izbris začasne odredbe, s katero je bila vpisana prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin dolžnika.