Jedro

Preprečitev dostopa sama po sebi ne izkazuje posega v pritožnikovo lastninsko pravico. Ne zatrjuje namreč obstoja nobenega od lastninskih upravičenj na tuji nepremičnini. Tako ni verjetno izkazal niti težko nadomestljive škode v smislu 2. alineje drugega 272. člena ZIZ, niti okoliščin v njegovi sferi, ki bi omogočile tehtanje varovanih interesov po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Stališče, da ima preprečitev edinega dostopa do nepremičnine že samo po sebi za posledico nastanek težko nadomestljive škode, je bilo v sodni praksi zavzeto v drugačnih primerih od obravnavanega. V obeh primerih je šlo za dostop do stanovanjske hiše.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem so (1) nasprotni udeleženci dolžni predlagatelju za namene dostopa do parcel 1186/7, 1186/8, 1186/9, 1187, 1184 in 1183 vse k. o. 0000 X - v 24 urah izročiti ključe vrat, ki zapirajo dostop s parcele 0000 1185/2 na parcelo 1185/3 in so sestavni del ograje ogrok parcel 1185/2, 1185/3, 1185/4, 1185/5, 1185/6, 1185/7, 1186/4, 1186/5, 1186/6 in 1186/2 vse k. o. 0000 X, - v 24 urah odstraniti ograjo v določenem delu, - v 24 urah zagotoviti nemoteno vožnjo z vsemi vozili in hojo po poti v širini 3,00 m po severni strani parcele 1185/2 in celotni 1185/3 ter se vzdržati nadaljnjih motilnih dejanj, s katerimi bi onemogočali, ovirali ali omejevali prosto vožnjo z vsemi vozili in hojo za potrebe predlagateljevih nepremičnin, in (2) izrek denarne kazni za primer kršitve navedenih obveznosti.

2.Predlagatelj v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in izda začasno odredbo, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ugotovitev, da verjetnost terjatve ni izkazana, ni obrazložena. Podana je bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker je bil predlog za izdajo začasne odredbe pred izdajo izpodbijanega sklepa vročen nasprotnim udeležencem, bi moral biti njihov odgovor vročen pritožniku. Ker sodišče tega ni storilo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Iz stališča v sklepu, da terjatev z navedbami in predloženimi dokazi ni verjetno izkazana, izhaja, da so bila dejstva sporna. O spornih dejstvih bi moralo sodišče izvesti dokaze. Kadar sodišče ugotovi, da bi bila nujna pot prek drugega zemljišča manj obremenjujoča, mora pozvati predlagatelja, da kot nasprotnega udeleženca navede lastnika te nepremičnine (sklep VSL II Cp 2414/2017). Ta okoliščina ne zadostuje za zavrnitev predlagane začasne odredbe.

Zmoten je zaključek sodišča, da ni izkazal nastanka težko nadomestljive škode. Zatrjeval in dokazoval je, da mu je povsem onemogočen edini dostop do nepremičnin, ki jih je uporabljal vse do 18. 3. 2024 (in kar potrjujejo predložene fotografije). Po stališču sodne prakse navedeno že samo po sebi utemeljuje težko nadomestljivo škodo (VSL sklep II Cp 2494/2017 z dne 8. 11. 2017, VSC sklep Cp 170/2020). Pojasnil je, da drugega dostopa do nepremičnin za njihovo vzdrževanje in uporabo nima in je kot dostop ves čas uporabljal pot, po kateri predlaga določitev nujne poti. S postavitvijo zaklenjene gradbiščne ograje so mu onemogočili vožnjo in hojo po tej poti do nepremičnin, ki jih uporablja za skladiščenje materiala (lesa in lesnih izdelkov, ki jih potrebuje za proizvodnjo v družbi A. d. o. o.). Sodišče ni ravnalo prav, ko ni tehtalo interesov nasprotne stranke, tj. trditve, da nasprotni udeleženci ne bi utrpeli nobene škode in jim ne bi nastale neugodne posledice, pri čemer je treba upoštevati, da predlagatelj negativnega dejstva niti ne more posebej utemeljevati. Gre za varstvo obstoječega stanja. V primeru nemožnosti dostopa do nepremičnin restitucija ni mogoča.

3. Nasprotni udeleženci predlagajo zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj je v postopku za določitev nujne poti predlagal, naj mu nasprotni udeleženci začasno omogočijo dostop prek parcel v njihovi lasti po trasi, ki naj bi jo za dostop uporabljal že pred vložitvijo predloga. Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe temelji na ugotovitvi, (1) da predlagatelj ni izkazal verjetnega obstoja terjatve, (2) da predlagatelj ni podal konkretnih navedb o tem, kakšne neugodne posledice bi utrpel v primeru neizdaje začasne odredbe in kakšne neugodne posledice bi utrpeli nasprotni udeleženci v primeru izdaje začasne odredbe, niti ni izkazal nastanka težko nadomestljive škode.

6. Ker se sodišče prve stopnje pri presoji ni oprlo na navedbe v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe, ampak je odločitev omejena na presojo predlagateljevih navedb, uveljavljena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7. Neutemeljeni so tudi očitki o zmotni presoji glede obstoja predpostavk iz 2. odst. 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

8. Za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve morata biti verjetno izkazana obstoj terjatve (1. odst. 272. čl. ZIZ) in hkrati ena od naslednjih predpostavk: (1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (1. al. 2. odst. 272. čl. ZIZ), (2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporabo sile ali nastanek težko nadomestljive škode (2. al. 2. odst. 272. čl. ZIZ), ali (3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (3. al. 2. odst. 272. čl. ZIZ).

9. Pri izdaji začasne odredbe, katere vsebina se prekriva z vsebino tožbenega zahtevka in kakršna je predlagana v obravnavanem primeru, je po utrjenem stališču v sodni praksi potrebna zadržanost. Stališče ima oporo v odločbi US RS Up-275/97 z dne 16. 7. 1998, ki je bila podlaga za spremembo prejšnjega stališča sodne prakse, da se začasna odredba ne more prekrivati z vsebino zahtevka. Ustavno sodišče je v njej poudarilo, da je v nekaterih primerih nujno na tak način začasno urediti stanje, ker sicer sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Ena od takih okoliščin je, da tožniku že med sodnim postopkom nastaja težko nadomestljiva škoda. To okoliščino mora izkazati tožnik/upnik.

10. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da pritožnik z navedbami, da je na parcelah, do katerih je dostopal po zatrjevani poti kot edinem možnem dostopu, skladiščil material, ni izkazal potrebe po začasni ureditvi razmerja. Navedbe so presplošne, da bi bilo mogoče na njihovi podlagi sklepati o obsegu ali intenzivnosti zatrjevane škode. Preprečitev dostopa sama po sebi ne izkazuje posega v pritožnikovo lastninsko pravico. Ne zatrjuje namreč obstoja nobenega od lastninskih upravičenj na tuji nepremičnini. Tako ni verjetno izkazal niti težko nadomestljive škode v smislu 2. al. 2. odst. 272. čl. ZIZ, niti okoliščin v njegovi sferi, ki bi omogočile tehtanje varovanih interesov po 3. al. 2. odst. 272. čl. ZIZ. Stališče, da ima preprečitev edinega dostopa do nepremičnine že samo po sebi za posledico nastanek težko nadomestljive škode, je bilo v sodni praksi zavzeto v drugačnih primerih od obravnavanega. V obeh primerih je šlo za dostop do stanovanjske hiše.

11. Ker ni verjetno izkazan obstoj ene od kumulativno zahtevanih predpostavk za izdajo začasne odredbe, se o pritožbenih očitkih v zvezi z verjetnostjo terjatve pritožbenemu sodišču ni treba izreči.

12. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.

-------------------------------

(1) Pravilno pa je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da iz trditev, da je bila pot prej in je predvidena tudi po zaključku gradnje, ne izhaja, da nasprotni udeleženci z izdano začasno odredbo ne bi utrpeli nobene škode.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/2-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.