Jedro

Ob tem ko iz določbe 54. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) izhaja, da če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, opravi izvršitelj izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti, pri čemer v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti, se pritožbena zatrjevanja, da Pravilnika ni mogoče razlagati na način, da izvršitelj v primeru, ko ne opravlja neposrednega izvršilnega dejanja, do plačila za prevzem gotovine od dolžnika ni upravičen, izkažejo za neutemeljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom predlog upnika za povrnitev stroškov po vlogi z dne 19. 1. 2022 zavrnilo.

2. Navedeno odločitev v s pravočasno pritožbo izpodbija upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje ter v zvezi s tem izpostavlja, da določba 53. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) določa zgolj to, da mora izvršitelj pred začetkom opravljanja izvršilnih dejanj dolžnika pozvati k prostovoljnemu plačilu obveznosti, kar pa ne pomeni, da je mogoče to določbo razlagati le na način, da izvršitelj v primeru, ko ne opravlja neposrednega izvršilnega dejanja do plačila za prevzem gotovine ni upravičen. Poudarja, da Pravilnik jasno določa, da ima izvršitelj pravico do plačila tako za rubež gotovine kot tudi za prevzem posameznega prostovoljnega plačila. Opozarja, da 38. člen Pravilnika zgolj primeroma našteva izvršilna dejanja izvršitelja. Pojasnjuje, da je tako postopanje izvršitelja, ko je aktiven v smeri dogovora o poplačilu obveznosti z dolžnikom, tudi v luči zahteve, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški ter da bi ob nasprotnem stališču izvršitelj moral ob vsakem prevzemu prostovoljnega plačila dolga opraviti še neizveden rubež. Zatrjuje, da je dejstvo, da pri dolžnici do delnih plačil ne bi prišlo, v kolikor izvršitelj z dolžnico ne bi bil v stalnem kontaktu ter da bi se dolžnica stroškom izvršitelja lahko izognila tako, da bi obveznost neposredno izpolnjevala upniku, saj je bila s strani izvršitelja opozorjena na stroške, ki bodo s prevzemom prostovoljnega plačila nastali. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter ugoditev upnikovemu predlogu za priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba petega odstavka 38. člena ZIZ po kateri mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje upniku ni priznalo stroškov v zvezi s prevzemom gotovinskega plačila dolžnika, priglašenih v vlogi z dne 19. 1. 2022, ker izvršitelj na dan prevzema ni opravil nobenega izvršilnega dejanja.

6. Ob tem ko iz določbe 54. člena Pravilnika izhaja, da če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, opravi izvršitelj izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti, pri čemer v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti, se pritožbena zatrjevanja, da Pravilnika ni mogoče razlagati na način, da izvršitelj v primeru, ko ne opravlja neposrednega izvršilnega dejanja, do plačila za prevzem gotovine od dolžnika ni upravičen, izkažejo za neutemeljena.

7. Ker ob zgoraj povzetih razlogih izpodbijanega sklepa na dan prevzema gotovinskih plačil dolžnika izvršitelj ni opravil nobenega drugega izvršilnega dejanja, temveč je zgolj prevzel prostovoljno plačilo od dolžnika1, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da navedeni stroški za predmetni postopek v zvezi s premičninsko izvršbo niso bili potrebni, ker izvršitelj do njih ni upravičen.

8. Ob navedenem je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče prve stopnje zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj tudi ob preizkusu izpodbijane odločitve v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), kršitev oz. nepravilnosti ni zasledilo.

9. Ker upnik s pritožbo ni uspel, stroški, nastali v zvezi z njeno vložitvijo, za predmetni postopek niso bili potrebni, zato jih krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Iz listin spisa izhaja, da je izvršitelj A. A., ki je bil v predmetnem postopku določen s sklepom o izvršbi z dne 26. 8. 2020, ki je postal pravnomočen dne 8. 9. 2020, prvi rubež opravil dne 29. 11. 2021, pri čemer je bil rubež neizveden, ker ga dolžnica ni dovolila (poročilo z dne 30. 11. 2021), nato pa dne 1. 12. 2021 prejel prvo prostovoljno plačilo dolžnice (pobotnica z dne 9. 12. 2021), dne 9. 12. 2021 še plačili za 1.000,00 EUR in 250,00 EUR (pobotnica z dne 10. 12. 2021) ter dne 17. 1. 2022 plačilo za 500,00 EUR (pobotnica z dne 18. 1. 2022).