Jedro

V primeru izjav, ki so jih na Centru za socialno delo N. dali obdolženi, oškodovanka in njena mati, ne gre za izjave, ki bi jih bilo treba izločiti ob smiselni uporabi 2. odst. 83. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in izpodbijani sklep r a z v e l j a v i .

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je Okrajno sodišče v N.G. odločilo, da se iz spisa izločijo zapisniki Centra za socialno delo N.G. z dne 30.3.2005 in z dne 29.3.2005 na list. št. 39-40 in 42 ter 43-44 spisa.

Zoper navedeni sklep je vložila pritožbo okrožna državna tožilka in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. odst. 373. člena v zvezi s 3. točko 370. člena ZKP in bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 5. točki 1. odst. 371. člena ZKP v zvezi z 2. točko 1. odst. 370. člena ZKP in je predlagala, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

V pritožbenem postopku je podal pisni predlog višji državni tožilec in sicer, da se pritožbi okrožne državne tožilke ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Prav ima okrožna državna tožilka, ko v pritožbi navaja, da v primeru izjav, ki so jih na Centru za socialno delo v N. dali obdolženi, oškodovanka in njena mati (list. št. 39-40, 42 in 43-44 spisa), ne gre za izjave, ki bi jih bilo treba izločiti ob smiselni uporabi 2. odst. 83. člena ZKP. Te izjave niso bile dane pri navedenem državnem organu v okviru predkazenskega postopka, temveč v okviru izvajanja lastnih pristojnosti tega organa (urejenih v posebnih predpisih). Za ta organ tudi ne velja dolžnost, da bi moral osebe katerih izjave sprejema, poučiti v smislu tistih kazenskih procesnih določb, ki pomenijo procesne garancije za obdolženca oz. za privilegirane priče. Izločanje izjav osumljenca oz. obdolženca ter drugih oseb navedenih v 2. odst. 83. člena ZKP je namreč urejeno prav zaradi posebnega položaja in pooblastil policije pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev, zbiranju dokazov in izvrševanju prisilnih ukrepov zoper osumljence in druge osebe v predkazenskem postopku (odločba Vrhovnega sodišča RS I Ips 72/2004) in zato ni podlage za širjenje smiselne razlage teh določb še na druge državne organe. Vsekakor pa je kljub navedenim razlogom jasno, da na tako pridobljene izjave ni mogoče opreti sodne odločbe.

Zaradi navedenih razlogov in skladno s 3. odst. 402. člena ZKP, je bilo pritožbi ugodeno ter izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavljen.