Jedro

Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 50.000,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne

01.06.2005, v petnajstih dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, na podlagi katerega naj bi prenehalo veljati določilo 30. člena pogodbe z dne 29.06.1999 (1. točka izreka). Sklenilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 106.860,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe dalje do plačilo, v osmih dneh (2. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, naj sama nosi svoje pravdne stroške (3. točka izreka).

V pravočasni pritožbi je tožeča stranka navajala, da pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, nima vseh elementov arbitražne pogodbe.

Arbitražna komisija namreč nima poslovnika, pa tudi sedež arbitraže ni določen. Sicer pa gre za pogodbeno urejeno razmerje, zaradi česar ni mogoče ugotoviti, da je prenehala pravica tožeče stranke za uveljavljanje tožbenega zahtevka. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

V odgovoru na pritožbo je tožena stranka prerekala pritožbene navedbe in priglasila stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil predlog za imenovanje predsednika arbitražne komisije (glej priloženi spis z opravilno številko Ng 21/2002) vložen dne 24.05.2002, torej pred vložitvijo obravnavane tožbe.

Glede na navedeno tožeča stranka tudi po mnenju sodišča druge stopnje ni več upravičena do vložitve tožbe zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o arbitraži (primerjaj s 5. odstavkom 466. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Uporaba namenske razlage zakonskih določb namreč privede do ugotovitve, da se zahteva iz 5. odstavka 466. člena ZPP (glej zgoraj) lahko vloži le, dokler katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali drugega odstavka tega člena; drugačno razlogovanje bi bilo po prepričanju sodišča druge stopnje v nasprotju z namenom določbe 466. člena ZPP, ki primarno ureja sodno imenovanje arbitrov.

Pritožbene navedbe v zvezi s pomanjkljivostmi določb pogodbe o arbitraži pa pomeni navajanje novih dejstev (t.i. novota), ki v pritožbenem postopku ni dopustno. Pritožnik namreč ne zatrjuje nobene od okoliščin iz 1. odstavka 337. člena ZPP, zato sodišče druge stopnje teh trditev ni upoštevalo.

Sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (2. odstavek 350. člena ZPP), na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijano sodbo kot zakonito in pravilno potrdilo (353. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških tožene stranke temelji na 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP.

Stroški tožene stranke za odgovor na pritožbo temeljijo na določbah

1. odstavka 155. člena v zvezi s 1. odstavkom 344. člena ZPP. Tožeča stranka ji je tako dolžna povrniti pritožbene stroške in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 01.06.2005, odmerjene na podlagi specificiranega stroškovnika (listovna številka 32 spisa) v skladu z Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) in Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT). Pritožbeni stroški tožene stranke znašajo

50.000,00 SIT in predstavljajo naslednje potrebne izdatke: - za odgovor na pritožbo v znesku 41.250,00 SIT (375 odvetniških točk),

- za materialne stroške v znesku 500,00 SIT, in - za 20% davek na dodano vrednost (od odvetniških storitev) v znesku

8.250,00 SIT.