Jedro

Ker premoženjski pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VI P 379/2022. Prošnji je priložil izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks, na kateri je kot družinska člana navedel partnerico A. A. in sina B. B. z njunima EMŠO. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnika z dopisom z dne 16. 8. 2022 pozval na dopolnitev prošnje. Prosilec je po pozivu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolnil z izpolnjenimi in podpisanimi obrazci za brezplačno pravno pomoč zase in za družinska člana svojo partnerko A. A. in sina B. B. 2. V postopku je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da je tožnikov sin B. B. 19. 1. 2021 dopolnil 26 let in je od 1. 10. 2021 zaposlen, zato ne šteje več za vzdrževanega družinskega člana. Prosilčeva izvenzakonska partnerka A. A. je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to je od marca do maja 2022, prejela plačo v skupnem neto znesku 5.147,14 € (marca 2022 1.678,16 €, aprila 2022 1.695,27 € in maja 2022 1.773,71 €). Tožnik je bil v navedenem obdobju brez dohodkov. Glede tožnikove navedbe, da je organ za brezplačno pravno pomoč podatke o plači njegove izvenzakonske partnerke pridobil brez njenega soglasja, organ za brezplačno pravno pomoč tožniku pojasnjuje, da je (kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS št. II U 355/2021 z dne 18. 5. 2022) organ za brezplačno pravno pomoč dolžan odločiti o prošnji prosilca, četudi ni predložil izpolnjenega obrazca za brezplačno pravno pomoč za družinskega člana, zato je organ za brezplačno pravno pomoč preveril materialni položaj prosilčevih družinskih članov, saj je razpolagal s podatki, ki so potrebni za preverjanje. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je višina lastnega dohodka prosilca in njegove partnerke v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašala 857,86 €, kar pomeni, da presega dva osnovna zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (in znaša 421,78 €), zato je v skladu s 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Pri tem organ še pojasnjuje, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja upoštevajo zgolj neto prejemki, ki jih prejemajo prosilec in njegovi družinski člani, ne pa tudi morebitni odtegljaji, administrativne ali sodne prepovedi in podobno.

3. Tožnik je zoper takšno odločitev vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je tožena stranka protipravno pridobila podatke o osebnih prejemkih družinskih članov tožnika ter zato nepravilno ugotovila dejansko stanje in posledično nepravilno uporabila materialno pravo. Tožnik sicer navaja, da mu je tožena stranka dne 16. 8. 2022 posredovala poziv na dopolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč, na katerega je tožnik tudi odreagiral in toženi stranki dne 9. 9. 2022 posredoval izpolnjen obrazec za brezplačno pravno pomoč, opremljen z vsemi potrebnimi sestavinami, vendar pa zatrjuje, da vloga za brezplačno pravno pomoč z dne 23. 6. 2022 tega ni vsebovala, zato bi moral biti tožnik pozvan, da jo ustrezno dopolni. Tožeča stranka je v postopku toženo stranko na protizakonito pridobljene podatke opozorila. S podpisi na vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ob vlagatelju tudi vsi družinski člani dajejo soglasje, da lahko organ, pristojen za ugotovitev upravičenja, pridobi podatke, ki so davčna tajnost, kar podatki o osebnih prejemkih zagotovo so. Glede na to bi morala tožena stranka tožečo stranko ponovno pozvati k dopolnitvi vloge. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena takoimenovani subjektivni oziroma materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. Tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja materialnega - subjektivnega pogoja. Glede tega prvi odstavek 13. člena ZBPP določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP), to je Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Osnovni znesek minimalnega dohodka v času izdaje izpodbijane odločbe znaša 421,78 €, dvakratnik tega zneska pa 843,89 €.

8. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). To pomeni, da je pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnih pogojev za pridobitev pravic iz javnih sredstev treba uporabiti ZSVarPre in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Slednji določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo (1. točka prvega odstavka 10. člena ZUPJS). Kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za odločitev, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (drugi odstavek 20. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP).

9. Organ za brezplačno pravno pomoč je zgoraj navedene določbe pravilno uporabil in ugotovil, da povprečni mesečni dohodek tožnika in njegove zunajzakonske partnerke v relevantnem obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje znaša 857,86 € in presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 843,78 €. Pri tem odraslega zaposlenega sina glede na določbo 10. člena ZUPJS pravilno ni upošteval. Navedena dejstva med strankami niso sporna, na tej podlagi pa je pravilen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da materialni pogoj iz drugega odstavka 13. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen.

10. Ker premoženjski pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil. 11. Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami, da je tožena stranka podatke, na podlagi katerih je sprejela odločitev, nezakonito pridobila, ne more biti uspešna. Izpodbijana odločitev je bila pravilno sprejeta na zgoraj navedeni dejanski in pravni podlagi, pri čemer je za odločitev bistveno, da je lastni dohodek tožnika in njegove partnerke v relevantnem obdobju presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.

12. Tožena stranka je v postopku, kot ji nalagajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)1 in ZBPP popolno in pravilno ugotovila za odločitev relevantno dejansko stanje, s svojimi ugotovitvami pa je pred izdajo izpodbijane odločbe tudi pravilno seznanila tožnika in mu s tem dala možnost izjave. Tožnik je svojo vlogo tudi dopolnil in jo vložil na obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki sta jo sopodpisala tudi njegova družinska člana. Ob tem je dodati, da tožnik ne more uveljavljati kršitve zaradi domnevno nezakonitega posega v njune osebne podatke, ampak sta za to aktivno legitimirana le onadva sama.

13. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

14. Sodišče je v zadevi presojalo pravilno uporabo materialnega prava, o čemer je odločilo na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, za uporabo katere relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 je zato sodišče odločilo na seji.

1 Po ZUP postopa organ za brezplačno pravno pomoč tudi pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, če ZBPP ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP).