Jedro

Tožnik je bil z (novo) odločbo upravičenki postavljen samo za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo. To pomeni, da ji je bil postavljen samo za posamezno opravilo in je zato tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožniku za opravljeno storitev – posamezno opravilo (sestava in vložitve pritožbe) priznala stroške zastopanja po tar. št. 3502. Če bi bil tožnik na podlagi odločbe z dne 6. 4. 2020 upravičen zastopati upravičenko v celotnem postopku, upravičenka za vložitev pritožbe ne bi potrebovala nove odločbe o brezplačni pravni pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja v višini 49,53 EUR. V obrazložitvi svojega sklepa navaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Bpp 367/2010 z dne 24. 5. 2010 določen upravičenki za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. P 111/2009. Dne 24. 5. 2010 je pravočasno priglasil nastale stroške zastopanja in sicer 68,80 EUR za pritožbo, 20 EUR za pavšalni znesek po tarifni številki 6002 in 20 % DDV. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnikov predlog za odmero nagrade delno utemeljen. Tožena stranka je tožniku v skladu s tarifno številko 3502 tarife ZT in členom 12 ZT za pritožbo priznala 34,40 EUR (količnik 1,0 za takšno vrednost predmeta je 43 EUR x 0,8 k, kolikor znaša količnik nagrade gleda na tarifno številko 3502 ZT) in ne priglašenih 68,80 EUR, ker je bil tožnik pooblaščen le za vložitev pritožbe zoper zgoraj navedeno sodbo. V skladu s tarifno številko 6002 tarife ZT je tožena stranka tožniku priznala 6,88 EUR (20 % od 34,40 EUR) in ne priglašenih 20 EUR. Tožena stranka je tožniku tako odmerila in priznala skupaj 41,28 EUR in od tega zneska še 20 % DDV v višini 8,25 EUR, tako da je tožnik upravičen do 49,53 EUR nagrade in stroškov.

Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijanim sklepom ne more strinjati, saj je prepričan, da je tožena stranka napačno uporabila Zakon o odvetniški tarifi in mu odmerila bistveno premalo nagrade oziroma stroškov. Navaja, da je za upravičenko vodil in bil pooblaščen za celoten postopek v zadevi P 111/2009 Okrajnega sodišča v Krškem in mu je tožena stranka za zastopanje na prvi stopnji izdala odločbo št. Bpp 195/2010, tako da ne gre samo za posamezno opravilo po tarifni številki 3502, kot je to štela tožena stranka. Tožnik torej ni dobil le pooblastila za vložitev pritožbe, tako da ne pride v poštev tarifna številka 3502, ampak pride v poštev tarifna številka 3210, kot je bilo pravilno priglašeno in niti ni potrebno, da odvetnik, ki stranko zastopa v celotnem postopku, za pritožbo priloži novo pooblastilo, saj pooblastilo velja za zastopanje za celoten primer do pravnomočnosti same zadeve. Glede na navedeno, tožnik predlaga, da sodišče po izvedbi ponujenih dokazov, sklep tožene stranke odpravi in zadevo pošlje toženi stranki v ponovno odločanje. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi, v kateri je med strankama sporno, ali je vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. P 111/2009 treba šteti kot posamezno opravilo ali ne in ali je posledično treba uporabiti tar. št. 3502 ali 3210, je tožena stranka zavzela stališče, da gre pri vložitvi pritožbe za posamezno opravilo in da je zato treba uporabiti tar. št. 3502. Ob upoštevanju podatkov v spisu, je takšno stališče tožene stranke, po mnenju sodišča, pravilno. Iz podatkov v spisu sicer res izhaja, da je bil sicer predhodno tožnik z odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 195/2010 z dne 6. 4. 2010 upravičenki postavljen tudi za zastopanje pred sodiščem prve stopnje Okrajnega sodišča v Krškem v zadevi opr. št. P 111/2009 (to je v isti zadevi), kar po mnenju sodišča pomeni samo za zastopanje v postopku do izdaje (prvostopenjske) sodbe in ne za celoten postopek (do pravnomočne odločitve), kot to zatrjuje tožnik v tožbi. V konkretnem primeru pa je bil tožnik z (novo) odločbo tožene stranke št. Bpp 267/2010 z dne 24. 5. 2010 upravičenki postavljen samo za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. P 111/2009 z dne 14.5.2010. To pa po mnenju sodišča pomeni, da ji je bil postavljen samo za posamezno opravilo in je zato tožena stranka po mnenju sodišča pravilno ravnala, ko je tožniku za opravljeno storitev-posamezno opravilo (sestava in vložitev pritožbe) priznala stroške zastopanja po tar. št. 3502. V primeru, da bi bil tožnik z odločbo opr. št. Bpp 195/2010 z dne 6. 4. 2010 upravičen zastopati upravičenko v celotnem postopku, upravičenka za vložitev pritožbe ne bi potrebovala nove odločbe Bpp.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju : ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je tožnik v tožbi smiselno uveljavljal tudi, da se opravi glavna obravnava, sodišče pojasnjuje, da je na podlagi 2. alineje 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji senata, ker v postopku niso bila predlagana nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev.