Jedro

V primeru, ko družbenik v sodnem postopku uresničuje svojo pravico do informacij z zahtevo po izročitvi listin, ni dopustno prekiniti postopka, ker je bila kasneje vložena tožba za izključitev družbenika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek do pravnomočne odločitve v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Pg 1773/2021. 2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj in višjemu sodišču predlaga, da ga razveljavi. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo in višjemu sodišču predlaga, da jo zavrne in sklep potrdi. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelj je kot družbenik zahteval izročitev določenih listin nasprotnega udeleženca (512. in 513. člen ZGD-1). Nasprotni udeleženec je zahtevku nasprotoval, na naroku dne 27. 10. 2021 pa predlagal, da sodišče postopek v tej zadevi prekine do pravnomočne odločitve v zadevi V Pg 1773/2021, kjer sta družbenika nasprotnega udeleženca zoper predlagatelja vložila tožbo na izključitev predlagatelja kot družbenika. Hkrati je navajal, da je pri pripravi tožbe ugotovil, da predlagatelj sploh ni več družbenik, saj je na univerzalni skupščini, ki je potekala 17. 6. 1996 izjavil, da izstopa iz družbe. Položaj predlagatelja kot družbenika bo v gospodarskem sporu obravnavan kot predhodno vprašanje, zato naj sodišče prekine postopek do odločitve o tem predhodnem vprašanju. Sodišče je predlogu nasprotnega udeleženca sledilo in postopek v obravnavani zadevi prekinilo.

6. Pritožba očita zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in bistveno kršitev postopka, ker pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni. Predlagatelj leta 1996 ni dal nepogojne izstopne izjave, kot to poskuša prikazati nasprotni udeleženec. Strinjal se je, da do razdružitve pride šele po tem, ko se pogovorijo z notarko. Nobenega namena ni imel izstopiti iz družbe ne da bi se dogovorili o vrednosti poslovnega deleža in pogojih izplačila. Tudi iz izpiskov sodnega registra izhaja, da izstop predlagatelja nikoli ni bil realiziran, kar kaže, da ne poslovodja ne družbeniki niso šteli, da je predlagatelj izstopil. Vselej so ga vabili na skupščine družbe, v letu 2001 pa je bil predlagatelj tudi udeležen pri povečanju osnovnega kapitala. Pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni, saj bi sodišče predhodno vprašanje moralo rešiti samo. V postopku V Pg 1773/2021 pa ni nujno, da bo predhodno vprašanje sploh rešeno, saj iz navedb nasprotnega udeleženca izhaja, da se bo to vprašanje obravnavalo le kot predhodno vprašanje in ni del tožbenega zahtevka.

7. Višje sodišče pritrjuje pritožbi. Iz navedb nasprotnega udeleženca na naroku in iz odgovora na pritožbo izhaja, da sta družbenika vložila tožbo na izključitev družbenika, zaradi porušenih odnosov, hkrati pa v tisti tožbi predlagala, da o statusu predlagatelja kot družbenika, glede na izstopno izjavo iz leta 1996, sodišče odloči kot o predhodnem vprašanju. Trditve, da je predlagatelj že izstopil iz družbe in da so podani razlogi za njegovo izključitev se med seboj izključujejo kot pravilno opozarja pritožba. Vprašanje ali je predlagatelj družbenik nasprotnega udeleženca je vprašanje aktivne legitimacije. Sodišče prve stopnje je preuranjeno sprejelo sklep o prekinitvi postopka. O tem ali je predlagatelj še družbenik v trenutku odločanja v tej zadevi, v zadevi V Pg 1773/2021 ne bo pravnomočno odločeno, saj je predmet tistega spora le ali so podani razlogi za izključitev družbenika. Izključitev družbenika pa začne učinkovati s pravnomočnostjo sodbe. Ni pa dopustno prekinjati postopka, kot je obravnavani, iz razloga, da bo družbenik morda izključen v drugem postopku, saj bi to izvotlilo pravice družbenikov do informacij, ki jim jih daje zakon. Zaradi tega je podana relativna bistvena kršitev določb postopka (1. točka 206. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in 366.a členom ZPP ter 42. členom ZNP-1), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

8. Sodišče prve stopnje se bo zato samo moralo opredeliti do vprašanja aktivne legitimacije in pri tem upoštevati dejstva, ki jih je predlagatelj navedel v pritožbi. Glede na to, da predlagatelj prej ni imel možnosti izjaviti se o dejstvih glede domnevnega izstopa jih višje sodišče ocenjuje kot dopustne pritožbene novote, ki pa bodo predmet obravnave pred sodiščem prve stopnje.

9. Iz navedenih razlogov je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).