Jedro

Tožnik ob vložitvi tožbe (dne 24. 12. 2018) pravnega interesa za odločitev v zvezi z odvzetim vozniškim dovoljenjem zaradi neopravljenega zdravstvenega pregleda na podlagi zdravniškega spričevala z dne 12. 10. 2017, ni imel. Tožnik si je namreč z opravljenim kontrolnim pregledom z dne 25. 9. 2018 in na tej podlagi dne 8. 10. 2018 izdanim novim zdravniškim spričevalom o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil ponovno pridobil pravico voziti motorna vozila. Zato se mu vozniškega dovoljenja na podlagi izpodbijane odločbe z dne 21. 8. 2018 ne more več odvzeti.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ pod 1. točko izreka odločil, da se tožniku kot imetniku vozniškega dovoljenja kategorij AM, B1, B, F in G na podlagi kontrolnega zdravniškega spričevala o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila A., Zavoda za varstvo pri delu d.o.o., št. ...z dne 12. 10. 2017, iz katerega izhaja, da je telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil kategorij AM, B1, B, F in G z omejitvijo 01.06, veljavno do 12. 4. 2018, odvzame vozniško dovoljenje s serijsko številko V ..., izdano pri Upravni enoti B. dne 6. 7. 2017, veljavno do 23. 10. 2020; pod 2. točko izreka je odločil, da mora tožnik navedeno vozniško dovoljenje vrniti v roku 15 dni od vročitve odločbe na Upravno enoto B.; pod 3. točko izreka je odločil, da Upravna enota podatke o odvzemu vozniškega dovoljenja vpiše v evidenco izdanih vozniških dovoljenj; pod 4. točko izreka je odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in pod 5. točko izreka je odločil, da stroški v tem postopku niso nastali.

2. V obrazložitvi navaja, da je dne 13. 10. 2017 prejel zdravniško spričevalo Zavoda za varstvo pri delu o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, da je tožnik zmožen za voznika motornih vozil zgoraj navedenih kategorij z omejitvijo 01.06, z veljavnostjo do 12. 4. 2018. Sklicuje se na določbe 59. in 63. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1) ter na določbo 10. člena Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil (Pravilnik). Navaja, da je bil tožnik z obvestilom organa z dne 14. 2. 2018 obveščen o uvedbi postopka oziroma o omejitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja in hkrati pozvan, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Obvestilo mu je bilo vročeno dne 3. 3. 2018, vendar tožnik v postavljenem roku in tudi do izdaje odločbe ni podal nobene izjave. Ker tožnik omejitve iz vozniškega spričevala z veljavnostjo do 12. 4. 2018 pred potekom te veljavnosti, tudi po pozivu organa, ni uredil in ni priložil novega, veljavnega zdravniškega spričevala o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila, je bilo treba odločiti tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. Navaja, da je iz izpodbijane odločbe in upravnih dokumentov zadeve razvidno, da je prvostopenjski organ prejel zdravniško spričevalo za tožnika z omejitvijo 01.06 in z veljavnostjo do 12. 4. 2018. Na podlagi takšnega spričevala bi bil moral tožnik opraviti kontrolni zdravstveni pregled pri pooblaščenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Ker tožnik kontrolnega zdravstvenega pregleda ni opravil, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je odločil, da se mu vozniško dovoljenje odvzame. Obvestilo o uvedbi postopka oziroma o omejitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja in hkrati poziv na izjasnitev o dejstvih in okoliščinah mu je bilo pravilno vročeno, v skladu z določbami 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), to je s fikcijo vročitve.

4. Tožnik v tožbi navaja, da mu odločba z dne 14. 2. 2018 (op. sodišča: obvestilo) ni bila puščena v poštni nabiralnik, niti ne na vidno mesto. Zato je rok za opravljanje zdravniškega spričevala (op. sodišča:: pregleda) zamudil. Zdravniško potrdilo (op. sodišča: pregled) je bilo tako opravljeno naknadno, dne 25. 9. 2018. Rok za opravljanje zdravniškega pregleda je torej zamudil zato, ker o tem ni bil obveščen. Odločbe z dne 14. 2. 2018 (op. sodišča: obvestila) ni prejel in ni ničesar podpisal. Z odvzemom vozniškega dovoljenja je ogroženo njegovo delovno mesto in eksistenca, zato prosi, da se odločbo Upravne enote Ljubljana razveljavi.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko vsebinskega odgovora na tožbo ni podala.

6. Sodišče je tožbo zavrglo iz sledečih razlogov: Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora ves čas postopka izkazovati, da bi si s tožbo v upravnem sporu lahko izboljšal svoj pravni položaj. Izkazovati mora torej, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa sodišče pazi po uradni dolžnosti.

7. V obravnavanem primeru gre za odvzem vozniškega dovoljenja zaradi neopravljenega kontrolnega zdravstvenega pregleda.

8. Iz podatkov v spisu je razvidno, da tožnik ni opravil zdravstvenega pregleda na podlagi zdravniškega spričevala z dne 12. 10. 2017, po katerem bi moral zaradi omejitve opraviti kontrolni zdravstveni pregled najpozneje čez 6 (šest) mesecev, to je do 12. 4. 2018. Tožnik je kontrolni zdravstveni pregled opravil (šele) dne 25. 9. 2018 in na podlagi tega pregleda mu je bilo dne 8. 10. 2018 izdano novo zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil (ponovno z omejitvijo enega leta).

9. To pomeni, da tožnik že ob vložitvi tožbe (dne 24. 12. 2018) pravnega interesa za odločitev v zvezi z odvzetim vozniškim dovoljenjem zaradi neopravljenega zdravstvenega pregleda na podlagi zdravniškega spričevala z dne 12. 10. 2017, ni imel. Tožnik si je namreč z opravljenim kontrolnim pregledom z dne 25. 9. 2018 in na tej podlagi dne 8. 10. 2018 izdanim novim zdravniškim spričevalom o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil ponovno pridobil pravico voziti motorna vozila. Zato se mu vozniškega dovoljenja na podlagi izpodbijane odločbe z dne 21. 8. 2018 ne more več odvzeti.

10. Ker si torej tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev.

11. Sodišče je zato ob ugotovitvi, da tožnikov pravni interes ne obstaja več, tožbo tožnika na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrglo. Glede na to, da je bila tožnikova vloga zavržena kot nedovoljena, sodišče ne presoja vsebinskih tožbenih ugovorov.