Jedro

Ker tožnica ni izkazala aktivne legitimacije za vložitev tožbe, sodišče zadeve ni moglo obravnavati in je tožbo zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. alinee 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 31.5.2001. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo F.J.P. ml. zoper odločbo Upravne enote S.K. z dne 16.11.2000, s katero je ta ugotovila, da imenovani ni državljan Republike Slovenije ter da se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ni štel za jugoslovanskega državljana.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopno sodišče navaja, da je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da tožnica J.K. aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo tožene stranke uveljavlja kot dedinja pok. F.J.P. ml., ki je po navedbah tožbe umrl dne 9.4.2001. V dokaz navedenega je bila tožbi priložena neoverjena fotokopija listine sodnega organa tuje države, za katero tožba navaja, da je sklep o dedovanju Okrajnega sodišča V., Avstrija. Glede na navedeno je sodišče takšno vlogo tožnice štelo kot nepopolno in nerazumljivo tožbo ter jo (dvakrat) pozvalo, da v sodno odmerjenem roku odpravi ugotovljene pomanjkljivosti tožbe in sodišču predloži Sklep o dedovanju Okrajnega sodišča V. z dne 18.6.2001, in sicer overjen na način, ki ga za uporabo tujih listin v Republiki Sloveniji predpisuje Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu (ZOLMP, Uradni list RS, št. 64/01), skupaj z overjenim prevodom v jezik, ki je pri sodišču v uradni rabi ter jo opozorilo, da bo tožbo zavrglo, če navedene pomanjkljivosti v danem roku ne bodo odpravljene in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati. Tožnica kljub podaljšanemu roku še za šest mesecev (sklep, št. U 1347/2001-8 z dne 30.11.2001) niti pozneje vse do odločitve sodišče v tej zadevi, ni predložila navedenega sklepa tujega sodišča, overjenega na predpisan način, temveč zgolj njegov prevod v slovenskem jeziku, ki ga je izdelal in s svojim žigom potrdil stalni sodni tolmač za nemški jezik D.L.K. Po presoji prvostopnega sodišča tožnica ni v celoti odpravila ugotovljenih pomanjkljivosti tožbe in ni izkazala aktivne legitimacije za vložitev tožbe v predmetni zadevi ugotovitve državljanskega statusa pok. F.J.P. ml., zaradi česar sodišče navedene zadeve ni moglo obravnavati in je tožbo zavrglo.

V pritožbi tožnica izpodbija sklep prvostopnega sodišča zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Navaja, da je na poziv prvostopnega sodišča svojo tožbo dopolnila z originalom sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča V. in navedeno listino tudi prevedla. Iz navedenega sklepa izhaja, da je razglašena kot dedinja po pok.

F.J.P. ml. in s tem izkazuje svojo aktivno legitimacijo za vložitev tožbe. Meni, da je bilo sodišče na podlagi predloženega sklepa sposobno obravnavati tožbo in ni imelo razloga, da jo je zavrglo.

Navaja, da je Republika Avstrija tudi podpisnica Haaške konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih listin in iz tega razloga po njenem mnenju tudi ni bilo nobene potrebe, da se od nje zahteva naknadno overitev predloženega originala sklepa o dedovanju.

Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne v ponovni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavani zadevi pravilna in zakonita, pravilni so tudi razlogi, ki jih je sodišče navedlo za svojo odločitev. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi izpodbijanega sklepa in jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno.

Pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrača tožničin pritožbeni ugovor, da je prvostopno sodišče bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu. Kot izhaja iz podatkov v predloženih spisih, je sodišče pravilno uporabilo določbe 29. člena ZUS, ko je po ugotovitvi, da je tožba nepopolna in nerazumljiva, zahtevalo od tožnice, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti in jo obenem poučilo, kaj in kako naj napravi ter jo opomnilo na posledice, če ne bi ustregla tej zahtevi. Ker tožnica v roku, ki ga je sodišče določilo in na njeno prošnjo še podaljšalo za šest mesecev (sklep, št. U 1347/2001-8 z dne 30.11.2001) ni v celoti odpravila ugotovljenih pomanjkljivosti tožbe (ni predložila sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča Vekermarkt, Avstrija, overjenega na način, ki ga za uporabo tujih listin v Republiki Sloveniji predpisuje ZOLMP), je tudi po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče, ker zaradi tega zadeve ni moglo obravnavati, imelo podlago za zavrženje tožbe.

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati tožničino zatrjevanje, da zaradi tega, ker je tudi Republika Avstrija podpisnica haaške konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin, ni treba overiti predloženega originalnega sklepa o dedovanju avstrijskega sodišča. Upoštevajoč pozitivno zakonodajo Republike Slovenije se smejo javne listine izdane v tujini, uporabiti v Republiki Sloveniji le, če so overjene skladno z ZOLMP.

Poenostavljen in skrajšan postopek overitve (potrditev s pečatnico "apostille") pa je predviden z večstransko Konvencijo o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin, sprejete v Haagu dne 5.10.1961 (Uradni list FLRJ-Mednarodne pogodbe,št. 10/62), katere nasledstvo je notificirala tudi Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 24/92), in ki kot državo pogodbenico zavezuje tudi Republiko Avstrijo. Po navedeni konvenciji opravi overitev javne listine samo organ države izvora listine, ki ga država pogodbenica, skladno s 6. členom konvencije, določi za overjanje po določbah te konvencije in nadaljnji postopki overitve niso več potrebni. Da imata Republika Slovenija in Republika Avstrija status države pogodbenice navedene konvencije še ne pomeni, da javnih listin, ki jih izdajo organi ene države pogodbenice in se bodo uporabljale v drugi državi pogodbenici, ni treba overiti, pač pa, da se opravi overitev na način, ki ga ta konvencija določa. Ker po presoji pritožbenega sodišča ni podan uveljavljani pritožbeni razlog in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.