Jedro

Čeprav je pogodba o odstopu terjatve sestavljena v skladu z določili Zakona o obligacijskih razmerjih in privolitev oz. sodelovanje dolžnika pri sklepanju pogodbe ni potrebno, pa ne gre za javno ali po zakonu overjeno listino v smislu 1. odst. 24. člena ZIZ, ki je glede na ZOR specialnejši predpis.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi in se izvršba ustavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 25.01.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 412/95 z dne 09.06.1999 (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep o izvršbi pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je glede na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 412/95 upnik X d.o.o. Ljubljana in ne Y d.o.o. Ljubljana. Pogodba o odstopu terjatve pa je bila podpisna dvopartitno, brez njegove udeležbe. Iz pogodbe je nadalje razvidno tudi, da sta odstopnik in prevzemnik ista fizična oseba z dvema žiro računoma pri APP, kar je sporno. Dodal je še, da iz sodbe Okrožnega sodišča izhaja, da je dolžan tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 35 % in ne 100 %, kot je to predlagal upnik.

Upnik je na ugovor dolžnika pravočasno odgovoril in pri tem navedel, da je pogodba o odstopu terjatve napisana in podpisana v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih in na njej podpis dolžnika ni potreben. Nerazumljive so mu navedbe v zvezi s fizično osebo, saj gre za dve pravni osebi. Glede ugovora v zvezi s stroški pravdnega postopka pa je navedel, da iz sodbe, na katero je izvršilno sodišče v celoti vezano, jasno izhaja, kakšne stroške mora plačati dolžnik.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je dolžnikovi ugovorni navedbi, da na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 412/95 z dne 09.06.1999, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov, dolguje glavnico v višini 1.130.853,00 SIT ter prisojene zamudne obresti in stroške postopka družbi X d.o.o., Ljubljana in ne družbi, ki v tem postopku nastopa kot upnik. Upnik (prim. 2. točko 16. člena ZIZ) je predlogu za izvršbo poleg izvršilnega naslova priložil tudi pogodbo o odstopu terjatve z dne 15.06.1999, iz katere je razvidno, da je družba X d.o.o., Ljubljana svojo terjatev iz izvršilnega naslova odstopila upniku. Čeprav je navedena pogodba sestavljena v skladu z določili Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in privolitev oz. sodelovanje dolžnika pri sklepanju pogodbe ni potrebno (prim. 1. odst. 438. člen ZOR), pa ne gre za javno ali po zakonu overjeno listino. V skladu s 1. odst 24. člena ZIZ, lahko sodišče dovoli izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, vendar le pod pogojem, da ta z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, pa se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Iz odgovora na ugovor izhaja, da upnik z listino, ki bi ustrezala pogojem iz 1. odst. 24. člena ZIZ, ne razpolaga. ZIZ, ki določa pravila, po katerih postopa sodišče za prisilno izvršitev sodne odločbe (1. odst. 1. člena ZIZ), je v razmerju do ZOR specialnejši predpis. Zato je napačno upnikovo stališče, da v izvršilnem postopku za prehod terjatve iz izvršilnega naslova zadostuje že pogodba o odstopu terjatve sklenjena v skladu z določbami ZOR. Iz zapisanega je razvidno, da je podan ugovorni razlog iz 12. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, saj upnik prehoda terjatve ni izkazal z overjeno listino (prim. še 3. odst. 60. člena Zakona o notariatu).

Glede na obstoj razloga, ki preprečuje izvršbo (1. odst. 55. člena ZIZ), je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor napačno štelo za neutemeljenega. Zato je sodišče druge stopnje, pritožbi ugodilo in na podlagi 2. odst. 58. člena ZIZ v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep o izvršbi razveljavilo, ter izvršbo ustavilo.