Jedro

Posvojitelji nimajo pravice sodelovati kot udeleženci v postopku odvzema starševske skrbi staršem.

Izrek

I.Pritožba kandidatov za posvojitev se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Nasprotna udeleženca sta starša mld. A., rojenega ... 2022, ki ga je sodišče prve stopnje ob materinem soglasju za posvojitev s sklepom z dne 23. 2. 2024 začasno namestilo v krizni center in ga postavilo pod skrbništvo predlagatelja (v nadaljevanju tudi CSD) in mu postavilo kolizijsko skrbnico. Nato pa ga je materi začasno odvzelo in namestilo h kandidatoma za posvojitev z namenom posvojitve, kandidatko je imenovalo tudi za njegovo začasno skrbnico. Nasprotna udeleženka je 21. 8. 2024 preklicala svoje soglasje k posvojitvi. Predlagatelj je nato predlagal odvzem starševske skrbi zanjo in ugotovitev, da je nasprotni udeleženec podal soglasje za oddajo otroka v posvojitev ter posvojitev mld. A. s strani kandidatov za posvojitev. Kandidata sta priglasila svojo udeležbo v celotnem postopku in sodišče je o njej odločilo z izpodbijanim sklepom ter jo priznalo v delu, ki se nanaša na posvojitev mladoletnega A., zavrnilo pa v delu, ki se nanaša na odvzem starševske skrbi nasprotni udeleženki.

2.Zoper del, s katerim je sodišče njuno udeležbo zavrnilo, se pritožujeta kandidata za posvojitev. Menita, da njun položaj ni podoben položaju rejnikov. Ko je biološka mati preklicala soglasje k posvojitvi, sta sama proaktivno predlagala razrešitev skrbništva in premestitev otroka, vendar sodišče prve stopnje na to ni reagiralo skoraj leto dni, s čimer je objektivno ustvarilo in utrdilo dejanske družinske vezi. Izpostavila sta procesno nekonsistentnost, saj sta bila na do sedaj razpisana naroka vabljena kot udeleženca, s čimer jima je sodišče prve stopnje

de facto

2. priznalo procesni status, ki ga je nato z izpodbijanim sklepom zanikalo, a se ni spremenilo prav nič, kar bi lahko vplivalo. Odločitev o odvzemu starševske skrbi nasprotni udeleženki po njuni oceni ni abstraktno procesno vprašanje, ampak odločitev, ki neposredno posega v pravno in življenjsko ureditev otrokovega položaja in s tem v njun položaj kot oseb, pri katerih otrok na podlagi sodnega sklepa živi že skoraj dve leti. Menita, da 227. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ni mogoče smiselno uporabiti, kajti med posvojitvijo in rejništvom obstajajo bistvene razlike: nimata sklenjene pogodbe o rejništvu in nista vključena v sistem izvajanja rejniške dejavnosti, otrok k njima ni bil nameščen kot v rejniško družino, temveč z namenom posvojitve, ki je trajen institut in ustvarja razmerje, enako biološkemu starševstvu, na drugi strani pa je rejništvo začasen institut brez vzpostavitve trajnega starševskega razmerja. Kandidata za posvojitev sta po njuni oceni subjekta posvojitvenega postopka, celoten postopek je usmerjen k njima, zahtevek za posvojitev je vložen prav v njuno korist in za konkretnega otroka, ki živi z njima. Izpostavljata sodno prakso o udeležbi oseb, ki tvorijo otrokovo vsakodnevno življenjsko okolje, in sicer odločbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3781/2010 in IV Cp 661/2020. Menita, da zakonska dikcija, da utegne biti s sodno odločbo prizadet pravni interes, zahteva zgolj verjetnost prizadetosti in ne gotovost, sodišče prve stopnje pa je zahtevalo gotovost in s tem napačno zaostrilo zakonski standard. Izpostavljata tudi sodno prakso o pravnem interesu v nepravdnih postopkih (odločbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2763/2011 in I Cp 794/2022 ter odločbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 244/2024). Po njuni oceni je njun pravni interes še izrazitejši kot v teh zadevah, saj ne gre le za bližnjo osebo, ampak za kandidata za posvojitev, pri katerih otrok že dalj časa živi. Menita, da se čustveni in pravni interes praviloma prepletata, in izpostavljata procesni položaj kandidatke za posvojitev kot začasne skrbnice. Odločitev o odvzemu starševske skrbi je namreč odločitev o otrokovem statusu, to pa je ravno sfera njenih skrbniških dolžnosti. Odvzem starševske skrbi je pravno predhodno vprašanje za posvojitev: odločitev o odvzemu bo tako neposredno in odločilno vplivala na uspeh predloga za posvojitev, pa tudi na obstoječo namestitev. Zato ju ni mogoče izključiti iz dela postopka, ki je predhodno vprašanje za odločitev v tistem delu, v katerem sta udeležena. Opozarjata na prakso Vrhovnega sodišča II Ips 47/2024 in II Ips 43/2025 in načelo največje koristi otroka. Menita, da so okoliščine: trajanje namestitve, obseg skrbi in stopnja vzpostavljenih dejanskih družinskih vezi v tej zadevi tolikšne, da neposredno vplivajo na pravni položaj vključenih oseb, ki ne more biti izenačen s kratkoročno ali začasno namestitvijo, pač pa terja, da se jima prizna procesni položaj v celotnem postopku. Uveljavljata kršitev pravice do izjave, pravice do enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva. Sklicujeta se na 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki varuje dejansko, ne le formalno pravno družinsko življenje. Izpostavljata, da otrok že skoraj dve leti nima stikov z biološko materjo in zato sodišče prve stopnje iz postopka odločanja o njihovi prihodnosti ne bi smelo izključiti oseb, ki dejansko skrbijo za otroka. Predlagata spremembo izpodbijane odločitve v 2. točki izreka in dopustitev njune udeležbe v delu postopka, ki se nanaša na odvzem starševske skrbi nasprotni udeleženki, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa v tem obsegu in ponovno odločanje.

3.Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta na njuno pritožbo odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko ves čas nepravdnega postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes (prvi odstavek 22. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1).
7e zakonska dikcija pove, da ni dovolj katerikoli (dejanski) interes, ki utegne biti prizadet s sodno odločbo (ni pa treba, da je že prizadet), pa
0d pa mora biti za to, da sodi11e dovoli udeleebo, ogroeen pravni interes osebe, ki
7eli vstopiti v postopek.

6.Sodišče prve stopnje ima prav, da gre v postopku za odvzem starševske skrbi položaj bodočih posvojiteljev praviloma enačiti s položajem bodočih rejnikov v postopku za odvzem otroka in namestitve v rejništvo. Tako kot rejniki nimajo pravice postati rejniki točno določnemu otroku, tudi posvojitelji nimajo pravice posvojiti točno določenega otroka. Ne gre zanikati navezanosti pritožnikov na konkretnega otroka, ki se je v tem primeru vzpostavila s predhodno namestitvijo, predane skrbi zanj, odgovornosti, ki sta jo pokazala tudi v postopku, a to jima pravnega interesa, ki bi bil lahko prizadet s sodno odločbo, in s tem pravice sodelovati v postopku odvzema starševske skrbi materi ne daje.

7.K tak1nemu sklepu vodi tudi doloba prvega odstavka 121. lena ZNP-1, da se lahko postopek za posvojitev otroka prine le na predlog CSD. Posvojitelji torej nimajo pravice sproiti postopka za posvojitev (razen, ko gre za posvojitev otroka svojega zakonca, ki je specifina oblika posvojitve). V tem se obravnavani primer razlikuje od v pritobi izpostavljenih zadev, ki se nanaajo na skrbni1tvo.

8.Nenazadnje bi se lahko o odvzemu star1evske skrbi materi in posvojitvi odloalo v dveh samostojnih postopkih in velikokrat tudi se. Nedvomno se tedaj kandidata za posvojitev ne moreta udeleevati postopka odvzema star1evske skrbi star1em otroka, etudi je ta znotraj postopka e name1en k njima. Sodi1e pa ju zasli1i in se prepria o okoliinah, ki so pomembne za odloitev (npr. o tem, kako steejo stiki s star1ema, e jih otrok ima, in podobno), in na ta nain znotraj postopka skrbi za otrokovo korist, na katero se sklicuje pritoba. ee je kateri od kandidatov za posvojitev otrokov skrbnik (kot je v tem primeru kandidatka za posvojitev), ima pravico do udelebe in pravnega sredstva v postopku postavitve pod (zaasno) skrbni1tvo. A le v tem obsegu in ne v obsegu oziroma v postopku odvzema star1evske skrbi star1ema. Otrokove koristi v postopku pa v primeru slednjega varuje kolizijski skrbnik.

9.Nič drugače ne more biti v tem konkretnem primeru, eprav je zaradi materinega ravnanja (soglasja za posvojitev otroka in nato njegovega preklica) najprej pri1lo do teka postopka za posvojitev in znotraj njega do zaasne namestitve otroka h kandidatoma z namenom posvojitve (227. len DZ), 1ele nato pa do postopka za odvzem star1evske skrbi materi. Ker sprva postopka za odvzem materine star1evske skrbi sploh ni bilo, pad pa le postopek za posvojitev, je sodi1e prve stopnje ravnalo povsem prav, ko je kandidatoma zagotovilo polno udelebo v dotedanjem postopku (ju tudi vabilo na naroke). Ob naknadno prejetem predlogu predlagatelja za odvzem star1evske skrbi materi znotraj istega postopka, pa je udelebo v tem delu kandidatoma za posvojitev moralo zamejiti zgolj na postopek posvojitve. Kandidata za posvojitev sta tako subjekta konkretnega posvojitvenega postopka, ne moreta pa biti subjekta postopka za odvzem star1evske skrbi materi. Kolikor se bo morebiti tudi postopek odvzema star1evske skrbi v prihodnje nanju neposredno nana1al (npr. pri doloitvi stikov med materjo in otrokom), pa je lahko prizadet tudi njun pravni interes. Ta jima bo dal udelebo v tem obsegu.

10.Pritobeno sodi1e je pritobo kandidatov za posvojitev zato zavrnilo in sklep sodi1e prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo, saj pritobeni razlogi niso podani, na1lo pa tudi ni razlogov, na katere pazi po uradni dolbnosti (350. len Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 2. toko 365. lena ZPP in v zvezi z 42. lenom ZNP-1). Ni na1lo povezave med konkretno zadevo in izpostavljeno zadevo Vrhovnega sodi1a II Ips 47/2024 in II Ips 43/2025, zato se do te ni moglo opredeliti. V kolikor
7elia kandidata opozoriti na celostno presojo okoliin, ki se tiejo otrok(a), je pritobeno sodi1e
7e1e podalo razloge, ki ne narekujejo drugane odloitve od tiste, ki jo je sprejelo sodi1e prve stopnje, ne glede na to, ali je vpra1anje star1evske skrbi predhodno vpra1anje k posvojitvi.

11.Ker nihe, ki se je udeleil pritobenega postopka, ni specificirano zahteval povradila stro1kov tega postopka, pritobeno sodi1e o njih ni odlodalo.

-------------------------------

1 Prav na pravni interes opozarja v pritobi izpostavljena odlodba Vi1jega sodi1a v Ljubljani II Cp 2763/2011.

2 Predvsem odlocbi Vi1jega sodi1a v Ljubljani I Cp 794/20221 in Vi1jega sodi1a v Mariboru III Cp 244/2024.

3 Tako tudi izpostavljena odlodba Vi1jega sodi1a v Ljubljani IV Cp 3781/2010.