Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica od toženca kot bivšega podjetnika terja zapadle terjatve, ki so nastale pred vpisom prenosa na prevzemno družbo.
Če prevzemna družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, odgovarja zanj podjetnik z vsem svojim premoženjem. O odgovornosti toženca kot fizične osebe, ki je neomejena in solidarna z obveznostjo prevzemne družbe ob izkazanih pogojih, ko prevzemna družba njegovih obveznosti ni poravnala, ne more biti dvoma.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
II. Toženec sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je obdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 24535/2017, z dne 30. 3. 2017, v prvem in tretjem odstavku v celoti v veljavi in razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 2.210,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 3. 2017 naprej in 64,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2017 naprej. Tožencu je naložilo v plačilo še pravdne stroške tožeče stranke v višini 195,58 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Toženec vlaga pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z naložitvijo tožencu v plačilo pravdne in pritožbene stroške (prav: zavrnitev tožbenega zahtevka s plačilom pravdnih stroškov tožencu). Podrejeno se zavzema za razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje. Podana je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.1 O odločilnih dejstvih je nasprotje med tem, kar sodišče navaja v razlogih sodbe pod točko 11 obrazložitve in med listinami v spisu. Terjatev je glasila na K., s. p. Napačna je ugotovitev sodišča, da jo je dolžan plačati toženec. Vztraja pri ugovoru pasivne legitimacije. Napačna je presoja, da je tožeča stranka 25. 9. 2018 pozvala k plačilu K. d.o.o., ki svoje obveznosti ni izpolnila in je zato dolžna terjatev plačati tožena stranka. Izvršilni predlog je tožnica vložila zoper toženca, ne da bi pred tem pozvala k plačilu K., d.o.o., čeprav je slednji univerzalni pravni naslednik obveznosti, ki je predmet tega postopka. Sprejeta odločitev je zato napačna.
3. Tožnica je odgovorila na pritožbo. Navaja, da je navajala in s predloženimi listinami izkazala, da je prevzemno družbo pozvala k plačilu s pozivom z dne 25. 9. 2018, a je ni poravnala kljub sklenjenemu dogovoru o poplačilu odprtega dolga s toženko. Prevzemna družba K. d.o.o. je enoosebna družba, katere direktor in edini družbenik je toženec. Obveznosti, ki jih je toženec prevzel v svojstvu samostojnega podjetnika, so bile torej nedvomno znane tudi poslovodstvu prevzemne družbe, ne da bi jo bilo treba še posebej pozivati k plačilu. Kljub temu je tožnica pravočasno - pred koncem glavne obravnave - prevzemno družbo pozvala k plačilu obveznosti in je odločitev sodišča upoštevaje prvi odstavek 311. člena ZPP pravilna.
4. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Tožeča stranka je v pravdi od toženca uveljavljala plačilo neplačanih zavarovalnih premij po treh zavarovalnih pogodbah, ki jih je sklenil z njo v okviru svoje dejavnosti kot samostojni podjetnik. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo ob pravilni uporabi prvega odstavka 7. člena ZGD-12 v zvezi s 672. členom in šestim odstavkom 3. člena ZGD-1. V okviru podane trditvene in dokazne podlage strank je pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva. Očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni zagrešilo. Pritožba je niti ne obrazloži, ko se sklicuje, da je odločitev v 11. točki neskladna z listinami v spisu. V 11. točki obrazložitve je sodišče odločilo o paricijskem roku za izpolnitev obveznosti po sodbi. Zato je pritožbena navedba nejasna in nerazumljiva. Če pa meri na ugovor pasivne legitimacije, ki jo izpodbija v nadaljevanju, dejansko izpodbija dokazno oceno in presojo sodišča prve stopnje v točki 6 obrazložitve, v kateri pa je navedeni ugovor pravilno zavrnjen.
7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bili vtoževani računi izdani na toženca kot s.p.; da je bil 15. 3. 2017 opravljen vpis prenosa podjetja podjetnika na družbo K., d.o.o., kot prevzemno družbo; da tožnica od toženca kot bivšega podjetnika terja zapadle terjatve, ki so nastale pred vpisom prenosa na prevzemno družbo; da je tožnica 25. 9. 2018 pozvala k plačilu zapadlih vtoževanih obveznosti prevzemno družbo in ji določila rok za izpolnitev; da vtoževanih obveznosti ne toženec ne prevzemna družba do konca glavne obravnave nista poravnala.
8. Po takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v pravilno in popolno ocenjenem dokaznem gradivu, je tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo. Če prevzemna družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, odgovarja zanj podjetnik z vsem svojim premoženjem (672. člen ZGD-1). O odgovornosti toženca kot fizične osebe, ki je neomejena in solidarna z obveznostjo prevzemne družbe ob izkazanih pogojih, ko prevzemna družba njegovih obveznosti ni poravnala, ne more biti dvoma.
9. Ugotovitev sodišča prve stopnje o pozivu tožnice prevzemni družbi za plačilo vtoževanih terjatev ima oporo v pravilno ocenjeni trditveni in dokazni podlagi tožeče stranke (pripravljalna vloga na red. št. 37 spisa z dokazili o neuspešnih pozivih in dogovorih tožnice s prevzemno družbo za plačilo toženčevih obveznosti - priloga A27 do A31). Natančni dokazni oceni in razlogom v točki 6 sodbe ni kaj dodati. Gola pritožbena trditev o napačni presoji sodišča jih namreč z ničemer ne izpodbije.
10. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema tudi pravilne dejanske in pravne ugotovitve sodišča prve stopnje o dospelosti vtoževanih terjatev (točka 6, ter točki 8 in 11 sodbe). Relevanten časovni trenutek za odločanje o zahtevku je narok zadnje glavne obravnave, saj sodišče odloči o zahtevku po stanju v času ob koncu glavne obravnave. Toženi stranki sme naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je zapadla do konca glavne obravnave (prvi odstavek 311. člena ZPP). V obravnavanem primeru so se po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje do konca glavne obravnave izpolnili vsi zakonski pogoji za dospelost toženčeve obveznosti, vključno s pogoji v zvezi z nastopom subsidiarne obveznosti toženca v odnosu do obveznosti prevzemne družbe. Ključne so ugotovitve sodišča, da se je postopek med tožnico in prevzemno družbo za prevzem plačila toženčevih obveznosti neuspešno zaključil pred zaključkom glavne obravnave, zato tudi v tem delu pritožba sprejete odločitve ne more omajati.
11. Drugih pritožbenih razlogov ni. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo, pri sojenju pa ni zagrešilo očitanih niti drugih uradno upoštevnih procesnih kršitev, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo.
12. Ker pritožnica ni uspela s pritožbo, ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov. Odločanje o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke pa je odpadlo, ker jih slednja ni priglasila.
1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami.