Jedro

Če je ocenjena vrednost premoženja, ki je predmet prodaje, enaka ali večja od 100.000 eurov (tudi če je prodajna cena nižja), je za začetek učinkovanja pogodbe potrebno soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe (prvi odstavek v zvezi s šestim odstavkom 341. člena ZFPPIPP). Pri odločanju o soglasju mora sodišče presoditi, (1) ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji in (2) ali je vsebina prodajne pogodbe v skladu s kogentnimi pravili, določenimi v 337. do 343. členu ZFPPIPP (sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP). Pri presoji, ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP), sodišče ne presoja le tega, ali je upravitelj opravil izbiro kupca na način, določen s sklepom o prodaji (torej na podlagi izvedene javne dražbe, zavezujočega zbiranja ponudb oziroma neposrednih pogajanj). Presoditi mora tudi, ali je upravitelj pri izvedbi načina prodaje, določenega s sklepom, ravnal v skladu s pravili o izbiri najugodnejše ponudbe, določenimi v 334. in 335. členu ZFPPIPP).

Če sodišče z dodatnim sklepom o prodaji odloči, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj, s tem sklepom ne določi izhodiščne cene, temveč o ceni (doseženi pri pogajanjih) odloči s sklepom o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe.

V stečajnem postopku je sodišče prve stopnje dolžno paziti na zakonitost izvedbe postopka prodaje, med drugim tudi na to, ali so bili v postopku prodaje predkupni upravičenci pravilno pozvani k uveljavitvi predkupne pravice. V primeru ugotovljenih nepravilnosti je dolžno izdajo soglasja zavrniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji proizvodnega kompleksa po sklopih 1–14, razen sklopa številka 8 in 12, odločilo tako, kot izhaja iz predloga upravitelja z dne 21. 9. 2023 (PD 562, objavljen pri PD 565), in sicer da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, da se izklicna cena določi v višini 1.523.000,00 EUR ter da se varščina določi v višini 76.150,00 EUR.

2. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče na predlog upravitelja s prvim sklepom o prodaji z dne 15. 3. 2022 odločilo, da se premoženje, ki je predmet upraviteljevega predloga, proda na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene z izklicno ceno v višini ocenjene tržne vrednosti 3.999.746,00 EUR. Javna dražba z navedeno izklicno ceno ni bila uspešna. Sodišče je na predlog upravitelja z drugim sklepom o prodaji z dne 24. 6. 2022 odločilo, da se premoženje, ki je predmet upraviteljevega predloga, proda na podlagi javne dražbe z zniževanjem izklicne cene z izklicno ceno v višini ocenjene tržne vrednosti 3.999.746,00 EUR. Javna dražba z navedeno izklicno ceno ni bila uspešna. Sodišče je nato na predlog upravitelja s sklepom z dne 29. 8. 2022 odločilo, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi pridobitve informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje premoženja, ki je predmet upraviteljevega predloga. Sodišče je na predlog upravitelja s tretjim sklepom o prodaji z dne 23. 11. 2022 odločilo, da se premoženje, ki je predmet upraviteljevega predloga, proda na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene z izklicno ceno v višini 2.300.000,00 EUR (ocenjena likvidacijska vrednost 2.801.122,00 EUR). Javna dražba z navedeno izklicno ceno ni bila uspešna. Sodišče je na predlog upravitelja s četrtim sklepom o prodaji z dne 15. 3. 2023 odločilo, da se premoženje, ki je predmet upraviteljevega predloga, proda na način nezavezujočega zbiranja ponudb zaradi prodaje na podlagi dodatnih neposrednih pogajanj. Ker se sodišče z doseženo prodajno ceno v višini 1.522.960,00 EUR, glede na podan interes zainteresiranih kupcev (enega ponudnika in dveh predkupnih upravičencev) ni strinjalo, je upravitelja z dopisom z dne 21. 9. 2023 pozvalo, da se prodaja ponovi na način javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 1.523.000,00 EUR. Na podlagi predloga upravitelja je sodišče nato izdalo sedaj izpodbijani (peti) sklep o prodaji, s katerim je odločilo, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, da se izklicna cena določi v višini 1.523.000,00 EUR, varščina pa v višini 76.150,00 EUR. Sodišče je določilo izklicno ceno v nižjem znesku, kot je bil določen v tretjem sklepu o prodaji, tako določena izklicna cena pa predstavlja 54 % ocenjene likvidacijske vrednosti predmeta prodaje.

3. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik (in predkupni upravičenec) A. d. o. o. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za prodajo zavrže kot nedovoljen. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v odločanje sodišču prve stopnje.

4. Pritožnik v pritožbi kot bistveno meni, da prodaja po četrtem sklepu o prodaji še ni končana, saj so bile sklenjene pogojno veljavne pogodbe. Iz njihovega besedila namreč izhaja, da so sklenjene pod odložnim pogojem, ki se uresniči, če sodišče poda soglasje k sklenitvi, ter pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne izdajo soglasja k sklenitvi pogodbe (7. člen pogodbe). Navaja, da bi zato moral upravitelj po prejemu podpisane pogodbe le-to predložiti sodišču in mu predlagati izdajo soglasja k sklenitvi pogodbe, česar pa ni storil. To, da se je naknadno izkazalo, da sta dva predkupna upravičenca pravočasno uveljavljala predkupno pravico, ne pomeni, da prodaja ni bila uspešna. Pogodbe so bile sklenjene, vendar pa je njihova veljavnost odvisna od soglasja sodišča, ki ni bilo niti dano niti zavrnjeno. Načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov ne more prevladati nad načelom zakonitosti postopka. Upravitelj je z opustitvijo zakonsko določene obveznosti iz 341. člena ZFPPIPP predkupnemu upravičencu dejansko onemogočil učinkovito uveljavitev predkupne pravice. Meni, da bi zato moralo sodišče najprej odločiti o soglasju k sklenjenim prodajnim pogodbam.

5. Odgovor na pritožbo je vložil stečajni upravitelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Opozarja, da v konkretnem primeru prodaja premoženja dvema predkupnima upravičencema ne bi bila smiselna. Takšna prodaja ni v interesu predkupnih upravičencev, katerih cilj je pridobitev lastninske pravice na celoti, ne na idealnem deležu. S soglasjem k prodajni pogodbi, sklenjeni z enim predkupnim upravičencem, pa bi bila kršena predkupna pravica drugega predkupnega upravičenca. Glede na to, da se je po treh neuspešnih prodajah pokazalo, da so za nakup zainteresirani kar trije subjekti, bo mogoča prodaja po očitno višji ceni, kar je v interesu upnikov. Temu stališču je pritrdilo tudi sodišče v dopisu z dne 21. 9. 2023, v katerem je jasno zavzelo stališče, da prodaja po sklepu z dne 15. 3. 2023 ni bila uspešna, zaradi česar je upravitelju naložilo, da predlaga novo prodajo spornih nepremičnin na javni dražbi.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Iz dosedanjega poteka postopka prodaje, ki ga na kratko povzema tudi pritožnik v pritožbi, je razvidno, da je upravitelj na podlagi četrtega sklepa o prodaji z dne 15. 3. 2023, s katerim je sodišče dovolilo prodajo spornega premoženja v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb, sklenil pogodbo o prodaji z najboljšim ponudnikom. Besedilo pogodbe s smiselno enako vsebino je nato poslal v podpis zakonitim predkupnim upravičencem. Osnutek pogodbe je podpisal tudi zakoniti predkupni upravičenec A. d. o. o., to je pritožnik v tem postopku. Upravitelj je nato dne 17. 7. 2023 sodišču predlagal izdajo sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe s tem predkupnim upravičencem. Naknadno se je izkazalo, da je predkupno pravico pravočasno uveljavljal še en zakoniti predkupni upravičenec, to je B. d. o. o. Upravitelj je nato umaknil predlog za izdajo soglasja k sklenitvi pogodbe z dne 17. 7. 2023 (dopis upravitelja z dne 20. 7. 2023). Sodišče je upravitelja z dopisom z dne 21. 7. 2023 pozvalo, da naj preuči kolizijo predkupnih pravic ter po morebitnih prilagoditvah prodajnih pogodb postopek prodaje nadaljuje. Upravitelj je dne 21. 9. 2023 z dopisom sodišču sporočil, da B. d. o. o. ne soglaša s prodajo nepremičnin v skladu s solastniškima deležema (66. člen SPZ) ter opozoril na izjavo ločitvenega upnika C. z dne 8. 8. 2023, ki je vnaprej izrazil svoje nestrinjanje1 s predlagano prodajo oziroma z doseženo prodajno ceno (PD 560). Sodišče prve stopnje je nato v dopisu z dne 21. 9. 2023 (PD 561) zavzelo stališče, da na podlagi sklepa o prodaji z dne 15. 3. 2023 premoženje stečajnega dolžnika ni bilo prodano, saj bi bila prodajna pogodba veljavno sklenjena samo v primeru, če bi sodišče izdalo sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe,2 takega sklepa pa ni izdalo in ga brez predloga stečajnega upravitelja tudi ne more izdati.3 Upravitelja je pozvalo, da poda nov predlog za prodajo tega premoženja na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene ter z izklicno ceno v višini 1.532.000 EUR. V dopisu je nadalje zapisano, da ni izpolnjen niti drugi pogoj za veljavnost sklenjene prodajne pogodbe, ker sodišče ne soglaša z doseženo prodajno ceno v višini 1.522.960,00 EUR. Razlog za to je, da obstaja za to ceno ponudnik, hkrati pa uveljavljata predkupno pravico po tej ceni še dva predkupna upravičenca. Ponovitev prodaje je zato v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov iz 47. člena ZFPPIPP.

8. Če je ocenjena vrednost premoženja, ki je predmet prodaje, enaka ali večja od 100.000 eurov (tudi če je prodajna cena nižja), je za začetek učinkovanja pogodbe potrebno soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe (prvi odstavek v zvezi s šestim odstavkom 341. člena ZFPPIPP). Pri odločanju o soglasju mora sodišče presoditi, (1) ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji in (2) ali je vsebina prodajne pogodbe v skladu s kogentnimi pravili, določenimi v 337. do 343. členu ZFPPIPP (sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP). Pri presoji, ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP), sodišče ne presoja le tega, ali je upravitelj opravil izbiro kupca na način, določen s sklepom o prodaji (torej na podlagi izvedene javne dražbe, zavezujočega zbiranja ponudb oziroma neposrednih pogajanj). Presoditi mora tudi, ali je upravitelj pri izvedbi načina prodaje, določenega s sklepom, ravnal v skladu s pravili o izbiri najugodnejše ponudbe, določenimi v 334. in 335. členu ZFPPIPP).4

9. Pravila o določitvi izklicne ali izhodiščne cene iz prvega do tretjega odstavka 332. člena ZFPPIPP5 se smiselno uporabljajo tudi za določitev cene pri prodajni pogodbi, ki se sklene na podlagi neposrednih pogajanj po četrtem odstavku 329. člena ZFPPIPP (četrti odstavek 332. člena ZFPPIPP). Če sodišče z dodatnim sklepom o prodaji odloči, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj, s tem sklepom ne določi izhodiščne cene (primerjaj drugi odstavek 328. člena ZFPPIPP), temveč o ceni (doseženi pri pogajanjih) odloči s sklepom o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe (primerjaj četrti odstavek 341. člena ZFPPIPP6).

10. Kot izhaja iz navedenih pravil, mora biti za veljavnost prodajne pogodbe podan, med drugim, tudi pogoj, da sodišče da soglasje k sklenitvi pogodbe (prvi odstavek 341. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru sodišče prve stopnje soglasja k sklenitvi pogodbi ni dalo. Sodišče prve stopnje je v obvestilu z dne 21. 9. 2023 (PD 561), na katerega se sklicuje tudi pritožnik v pritožbi, pojasnilo, da na podlagi sklepa o prodaji z dne 15. 3. 2023 premoženje ni bilo prodano. Sodišče ni odobrilo sklenjene pogodbe s predkupnim upravičencem oziroma predkupnima upravičencema, ki sta pravočasno uveljavljala svojo predkupno pravico,7 saj ni soglašalo z doseženo prodajno ceno 1.522.960,00 EUR. Ugotovilo je namreč, da za nakup premoženja (proizvodnega kompleksa stečajnega dolžnika) po doseženi ceni obstaja interes ponudnika in dveh predkupnih upravičencev. Sodišče prve stopnje je tako sklenilo, da se lahko pri prodaji doseže višja cena, zato prodaja nepremičnega premoženja na podlagi četrtega sklepa o prodaji ni v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje zato upravitelju ni naložilo, da mu sklenjeno pogodbo predloži v soglasje po drugem odstavku 341. člena ZFPPIPP, temveč ga je z navedenim dopisom pozvalo k podaji novega predloga za prodajo nepremičnega premoženja na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene ter izklicno ceno v višini 1.523.000,00 EUR, kolikor znaša navzgor zaokrožena najboljša ponudba. Takšen predlog prodaje proizvodnega kompleksa na javni dražbi je upravitelj podal dne 21. 9. 2023 (PD 562), sodišče prve stopnje pa je na njegovi podlagi izdalo peti, sedaj izpodbijani sklep o prodaji. Sodišče prve stopnje je v sedaj izpodbijanem sklepu pojasnilo razloge za odločitev o ponovni prodaji premoženja na javni dražbi, hkrati pa je ponovilo že izražene razloge, zaradi katerih ni soglašalo s prodajo nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb.8 Razlog za to je bil, kot je bilo že navedeno, da se sodišče, glede na ugotovljeni interes za nakup tega premoženja, ni strinjalo z doseženo prodajno ceno.

11. Pritožnik v pritožbi opozarja na kršitev postopkovnih določb, ki upravitelju nalagajo podajo predloga po drugem odstavku 341. člena ZFPPIPP. V zvezi s tem je mogoče ugotoviti, da je postopek prodaje po četrtem sklepu o prodaji, glede na obširno pisno komunikacijo sodišča z upraviteljem in predkupnim upravičencem, odstopal od običajnega poteka postopka. V konkretnem postopku je bilo namreč sodišče prve stopnje s potekom postopka seznanjeno že na podlagi upraviteljevih poročil, dopisov ter predlogov za podajo obveznega navodila (101. člen ZFPPIPP), kot tudi iz vlog pritožnika (dopisi z dne 7. 7. 2023, 12. 7. 2023, 30. 7. 2023, 7. 9. 2023, 25. 9. 2023, …). Sodišče je lahko že na podlagi predhodne pisne komunikacije ugotovilo relevantno dejansko stanje ter sklenilo, da ne soglaša s sklenitvijo pogodbe za doseženo ceno. Zaradi navedenega upravitelja ni pozvalo, da naj poda predlog po drugem odstavku 341. člena ZFPPIPP, temveč mu je naložilo, da poda nov predlog za prodajo na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene (glej dopis sodišča z dne 21. 9. 2023). Tako sicer drži pritožbeni očitek, da upravitelj predloga za izdajo soglasje k sklenjeni prodajni pogodbi ni podal (oziroma je podani predlog za izdajo soglasja umaknil), ne glede na to pa je iz poteka postopka razvidno, da je bil postopek prodaje (na podlagi četrtega sklepa o prodaji) z dopisom sodišča z dne 21. 9. 2023 (PD 561) dejansko končan.

12. S četrtim sklepom o prodaji z dne 15. 3. 2023 je bil kot način prodaje izbran postopek nezavezujočega zbiranja ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj. Sodišče prve stopnje zato ob izdaji sklepa o prodaji ni odločalo o izklicni ali izhodiščni ceni. O ceni (doseženi pri pogajanjih) bi moralo odločati s sklepom o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. V konkretnem primeru takšen sklep ni bil izdan, pač pa zavrnitev odobritve izhaja iz dopisa sodišča z dne 21. 9. 2023 (PD 561).9 Iz dopisa z dne 21. 9. 2023 je razvidna odločitev sodišča prve stopnje, ki zaradi prenizke dosežene prodajne cene ni dalo soglasja k pogodbi o prodaji proizvodnega kompleksa (oziroma k nobeni od sklenjenih pogodb). Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev odobritve sklenjene (oziroma sklenjenih) prodajnih pogodb so nadalje razvidni tudi iz obrazložitve sedaj izpodbijanega sklepa. Pritožnik se je tako lahko seznanil z razlogi sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo izdajo soglasja k sklenjeni pogodbi. S pritožbo zoper sedaj izpodbijani sklep10 pa mu je, ne glede na to, da o njegovi pravici sodišče prve stopnje ni odločalo s sklepom, temveč z dopisom, zagotovljena tudi pravica do pravnega sredstva zoper odločitev sodišča prve stopnje.

13. Sodišče prve stopnje soglasja za prodajo po četrtem sklepu o prodaji ni podalo iz razlogov, ki jim pritožbeno sodišče pritrjuje. Sodišče prve stopnje je, po presoji pritožbenega sodišča, pravilno ugotovilo, da v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb ni bila dosežena primerna prodajna cena, ki bi zagotavljala najugodnejše pogoje za poplačilo terjatev upnikov (47. člen ZFPPIPP). Očitek pritožnika, da mu je upravitelj z opustitvijo zakonsko določene obveznosti iz 341. člena ZFPPIPP onemogočil uveljavitev predkupne pravice, je tako neutemeljen, saj v takem primeru (niti ponudnik niti predkupni upravičenec) ne more doseči prodaje nepremičnine po ceni, s katero se sodišče iz utemeljenih razlogov ne strinja.

14. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je v stečajnem postopku sodišče prve stopnje dolžno paziti na zakonitost izvedbe postopka prodaje, med drugim tudi na to, ali so bili v postopku prodaje predkupni upravičenci pravilno pozvani k uveljavitvi predkupne pravice.11 V primeru ugotovljenih nepravilnosti je dolžno izdajo soglasja zavrniti.12 Glede na povzeti potek postopka namreč ni mogoče spregledati, da sta v postopku prodaje, na podlagi četrtega sklepa o prodaji, predkupno pravico pravočasno uveljavljala dva zakonita predkupna upravičenca. Kot izhaja iz prodajnih pogodb, poslanih predkupnim upravičencem, je bila predmet prodaje nepremičnina kot celota, ne pa idealni delež le-te (tretji odstavek 66. člena SPZ). S sklenitvijo prodajne pogodbe s predkupnim upravičencem, ki je predkupno pravico uveljavljal prvi, bi bila zato kršena predkupna pravica tistega predkupnega upravičenca, ki jo je uveljavljal kot drugi. Tudi iz tega razloga bi bilo torej dolžno sodišče prve stopnje izdajo soglasja zavrniti.

15. Uveljavljena pritožbena razloga torej nista utemeljena, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, mora sodišče za sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe iz četrtega odstavka 341. člena ZFPPIPP pridobiti tudi mnenje ali soglasje ločitvenega upnika (2. točka drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP). 2 Prodajna pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje (prvi odstavek 341. člena ZFPPIPP). 3 Sodišče o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe odloči na predlog upravitelja (drugi odstavek 341. člena ZFPPIPP). 4 Dr. Nina Plavšak, e-paket Ins s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 341. člena ZFPPIPP (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe). 5 Izklicno ali izhodiščno ceno mora sodišče določiti na podlagi ocenjene vrednosti premoženja (prvi odstavek 332. člena ZFPPIPP). Pri prvem sklepu o prodaji izklicna ali izhodiščna cena ne sme biti nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti (drugi odstavek 332. člena ZFPPIPP). Z dodatnim sklepom o prodaji lahko sodišče določi izklicno ali izhodiščno ceno v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, če s tem soglaša upniški odbor (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP). 6 Če je bila pogodba sklenjena na podlagi neposrednih pogajanj po četrtem odstavku 329. člena ZFPPIPP, sodišče odloči o soglasju k pogodbi: (1) če je prodajna cena nižja od polovice vrednosti premoženja, ocenjene po likvidacijski vrednosti: na podlagi soglasja upniškega odbora, (2) v drugih primerih: na podlagi mnenja upniškega odbora (četrti odstavek 341. člena ZFPIPP). 7 Če se premoženje prodaja na podlagi zbiranja ponudb ali neposrednih pogajanj se prodajna pogodba s kupcem sklene pod odložnim pogojem, da predkupni upravičenec ne bo uveljavil predkupne pravice, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če predkupni upravičenec uveljavi predkupno pravico (1. točka tretjega odstavka 347. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru sta dva zakonita predkupna upravičenca pravočasno uveljavljala svojo predkupno pravico, zato se je razvezni pogoj uresničil. 8 Četrta točka obrazložitve izpodbijanega sklepa: „Sodišče je na predlog upravitelja (PD 473) s četrtim sklepom o prodaji z dne 15. 3. 2023 (PD 484) odločilo, da se premoženje, ki je predmet upraviteljevega predloga, proda na način nezavezujočega zbiranja ponudb zaradi prodaje na podlagi dodatnih neposrednih pogajanj. Ker se sodišče z doseženo prodajno ceno v višini 1.522.960,00 EUR, glede na podan interes zainteresiranih kupcev (enega ponudnika in dveh predkupnih udeležencev), ni strinjalo, je upravitelja z dopisom z dne 21. 9. 2023 (PD 561) pozvalo, da prodajo ponovi na način javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 1.523.000,00 EUR, kar predstavlja navzgor zaokrožen znesek, ki je bil ponujen v okviru nezavezujočega zbiranja ponudb.“ 9 Primerjaj Sklep VS RS Cpg 1/2011. V navedenem primeru je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da dopis po vsebini pomeni meritorno odločitev o pravici predlagateljice do pregleda spisa, uzakonjeni v drugem odstavku 150. člena ZPP. Skladno s tretjim odstavkom 128. člena ZPP bi moralo zato Višje sodišče o uveljavljani pravici odločiti s sklepom. Vendar pa ta formalna pomanjkljivost ni ovira, da ne bi Vrhovno sodišče spornega dopisa po vsebini obravnavalo kot sklepa. 10 Odločitev o ponovni prodaji premoženja na javni dražbi temelji namreč na ugotovitvi, da je bila predhodna prodaja, na podlagi četrtega sklepa o prodaji, končana, saj sodišče ni soglašalo z doseženo prodajno ceno. 11 Primerjaj Cst 41/2019, Cst 334/2018 in druge. 12 Primerjaj III Ips 33/2016.