Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep o plačilu sodnih penalov ni sklep o izvršbi, zoper ta sklep je glede na določbo 1. odst. 9.čl. ZIZ dovoljena pritožba in ker gre za odločanje o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo, mora biti sklep obrazložen, tudi glede višine določenih penalov.
Pritožbi se ugodi, sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahtevi upnice za določitev sodnih penalov ugodilo in stroške upnice odmerilo na 48.490,00 SIT.
Zoper sklep se je dolžnik pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi, priglaša pritožbene stroške. Sklep ne vsebuje vseh elementov, ki jih določa 324. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izrek je nejasen in se tudi preizkusiti ne more, sodišče je zato bistveno kršilo postopek. Dejstvo je, da je šele pravnomočni sklep o določitvi sodnih penalov izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi. Sklep nima razlogov, tudi ne v delu, ki se nanaša na višino zagroženih penalov, oziroma o odločilnih dejstvih, ki bi vplivala na določitev višine penalov. Dolžnik je upnico in drugi dve tožnici iz pravdne zadeve opr.št. P 478/94 že pozval na dostavo podatkov o računih, na katere bo lahko izpolnil nadomestno izpolnitev, vzpostavitev prejšnjega stanja v naravi namreč ni mogoča. Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo obstoj pogojev za določitev sodnih penalov in sicer, da je dolžnik zavezan po sodni odločbi k nedenarni izpolnitvi in je rok za prostovoljno izpolnitev že potekel, dolžnik pa obveznosti ni izpolnil (tega pritožnik ne zanika), zato je pravilno zaključilo, da so pogoji za določitev sodnih penalov po 269. čl. Obligacijskega zakonika izpolnjeni. Ni pa ob tem presodilo predloga upnice glede višine sodnih penalov.
Razlogov o okoliščinah, ki utemeljejujejo določitev sodnih penalov v predlagani višini ni, zato v tem obsegu preizkus ni mogoč. Res sicer v izreku višina določenih sodnih penalov ni navedena, je pa kot sestavni del sklepa sodišče očitno štelo predlog, in je očitno, saj je predlogu ugodeno, da so določeni v višini po 15.000 SIT dnevno, za primer če dolžnik v dodatnem roku 15 dni obveznosti ne izpolni. Glede na določbo 1. odst. 212. čl. ZIZ o upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, naloži v plačilo sodne penale, odloči sodišče v izvršilnem postopku. Šele na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov izda sodišče na predlog upnika sklep o izvršbi (2. odst.). Sklep o plačilu sodnih penalov torej ni sklep o izvršbi, na kar prav tako pravilno opozarja dolžnik, zoper ta sklep je glede na določbo 1. odst. 9. čl. ZIZ dovoljena pritožba in ker gre za odločanje o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo, mora biti sklep obrazložen, tudi glede višine določenih penalov (1. odst. 331. čl. ZPP ter 324. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Podana je zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, ki jo utemeljeno uveljavlja dolžnik, na to kršitev pa tudi pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o podanem predlogu, odločitev povzeti v izreku, ob tem upoštevati tudi navedbe dolžnika, svoj sklep pa obrazložiti tako, da bo preizkus možen, tudi glede višine sodnih penalov, če bo predlogu ponovno ugodeno.
Ker je sklep razveljavljen, je sodišče druge stopnje razveljavilo tudi stroškovno odločbo in odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).