Jedro

Za spore iz najemnega in zakupnega razmerja je pristojno okrajno sodišče, četudi gre za nasprotno tožbo katere zahtevek je sicer v zvezi s tožbenimi zahtevkom, ki ga obravnava okrožno sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ocenilo vrednost spornega predmeta na 240.000,00 SIT in se izreklo za stvarno nepristojno za razsojenje v tej zadevi ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču. Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ugotovi vrednost spornega predmeta kot ga je predlagala tožeča stranka in ugotovi, da je Okrožno sodišče v Ljubljani stvarno pristojno za razsojenje tudi po nasprotni tožbi Republike Slovenije ter da razveljavi 3. točko izreka izpodbijanega sklepa. Navaja, da je sodišče v zadevi, ki poteka pod opr. št. II P 419/97 zadevo zaključilo, pri tem pa ni sledilo predlogu tožene stranke, ki je dne 23.9.1999 zoper R. V. vložila nasprotno tožbo zaradi izpraznitve in izselitve stanovanja, da bi pridružilo nasprotno tožbo in odločilo z enotno sodbo tudi o zahtevku iz nasprotne tožbe. Tožena stranka in nasprotna tožnica Republika Slovenija je v nasprotni tožbi označila vrednost spornega predmeta na 2.320.661,00 SIT in ker v tej nasprotni tožbi ne gre za spor iz najemnega oz. zakupnega razmerja je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo vrednost spornega predmeta na 240.000,00 SIT. Med lastnikom stanovanja Republiko Slovenijo in R. V. namreč nikoli ni bila sklenjena nikakršna najemna pogodba in zato tudi ne gre za nikakršno najemno razmerje. Sodišče prve stopnje pa je zagrešilo tudi relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni uporabilo določbe 2. odstavka 19. člena oz. je nepravilno uporabilo določbo 1. odstavka 19. člena ZPP. Tožena stranka po nasprotni tožbi R. V. in njegova pooblaščenka v odgovoru na nasprotno tožbo nista podala ugovora stvarne pristojnosti, okrožno sodišče pa ob predhodnem preizkusu tožbe tudi ni ugotovilo nobenih pomanjkljivosti v zvezi s stvarno pristojnostjo. Zato bi moralo okrožno sodišče obravnavati tudi zahtevek iz nasprotne tožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ker pritožba očita sodišču prve stopnje, da je kršilo določbo pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ker ni uporabilo določbe 2. odstavka 19. člena oz. je nepravilno uporabilo določbo 1. odstavka 19. člena ZPP, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep v tej smeri in prišlo do zaključka, da pritožba v tem delu ni utemeljena. Kot je razvidno iz podatkov tega spisa v postopku z nasprotno tožbo še ni bila razpisana glavna obravnava in če je sodišče, kot pravi v obrazložitvi sklepa, po predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da sodi zadeva v pristojnost okrajnega sodišča, je povsem pravilno uporabilo tako določbo 1. kot 2. odstavka 19. člena ZPP.

Tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe se glasi na izpraznitev trisobnega stanovanja in za take spore je pristojno po določbi 4. točke 2. odstavka 30. člena ZPP okrajno sodišče. Stališče pritožbe, da v tej zadevi ne gre za nikakršno najemno razmerje, ker z R. V. ni bila nikoli sklenjena nikakršna najemna pogodba, je preozko, kajti tožena oz. tožeča stranka po nasprotni tožbi zahteva izpraznitev iz stanovanja prav zaradi tega, ker ni bila sklenjena najemna pogodba. Tožba tožeče stranke M. V. in R. V. pa je bila vložena prav zaradi sklenitve najemne pogodbe oz. kupoprodajne pogodbe. Odločitev sodišča prve stopnje, da gre torej za spor iz najemnega oz. zakupnega razmerja, je povsem pravilno. Sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene kršitve določb pravdnega postopka, ko zadev ni združilo. Če se je sodišče odločilo, da to ni smotrno, potem mu ni mogoče očitati nobene kršitve določb pravdnega postopka. Ko bo zadeva iz tožbe pravnomočna in bo odločeno, ali je tožena stranka Republika Slovenija dolžna skleniti kupoprodajno pogodbo s tožečo stranko, ali ne, bo lahko s postopkom po nasprotni tožbi okrajno sodišče nadaljevalo in odločilo, ali je R. V. dolžan stanovanje izprazniti.

Ker torej uveljavljana pritožbena razloga nista podana je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da tudi po uradni dolžnosti upoštevan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.