Jedro

Revizija proti pravnomočni sodbi, izdani na prvi stopnji, ni dovoljena.

Pravilna revizijska vrednost spora znaša le 200.000 SIT. To je razlog za nedovoljenost drugega dela tožničine revizije.

Izrek

Revizija se zavrže. Toženka sama krije stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Tožnica si je med prestajanjem zaporne kazni ... dne 1.4.2002 poškodovala obe zapestji, ker je padla med igranjem badmintona na neprimerni površini dvorišča, na katerem so bile položene stare plošče v različnih nivojih in medsebojnih razmikih. Zato je zahtevala, da ji toženka plača 2.180.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo toženkino krivdno odgovornost, tožničin prispevek pa je ocenilo z 1/3. Odškodnino je odmerilo na 1.200.000 SIT in ob upoštevanju tožničinega prispevka toženki naložilo, da mora plačati tožnici 800.000 SIT s pripadki, presežni tožbeni zahtevek (1.380.000 SIT) pa je zavrnilo.

Proti prvostopenjski sodbi se je pritožila le toženka. Drugostopenjsko sodišče je njeni pritožbi delno ugodilo, tožničin prispevek ocenilo v višini 50%, s samo odmero odškodnine v znesku 1.200.000 SIT pa se je strinjalo. Zato je prvostopenjsko sodbo delno spremenilo tako, da je toženki naložilo v plačilo znesek 600.000 SIT s pripadki.

Tožnica v pravočasni reviziji označuje revizijsko vrednost z zneskom 1.180.000 SIT, uveljavlja vse tri revizijske razloge in predlaga tako spremembo, da se njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V razlogih utemeljuje predvsem svoje stališče, da znaša toženkina odgovornost 80%.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Tožnica je revizijsko vrednost označila z zneskom 1.180.000 SIT. Pri tem izračunu je morala upoštevati svoj v reviziji priznani 20% prispevek, ki glede na tožbeni zahtevek 2.180.000 SIT znese 436.000 SIT in pravnomočno prisojeni znesek 600.000 SIT, kar bi sicer privedlo do izračuna revizijske vrednosti 1.144.000 SIT in ne (verjetno zaradi računske pomote) navedeni znesek 1.180.000 SIT. Vendar ne glede na pravilnost izračuna nobeden od navedenih zneskov ne more predstavljati revizijske vrednosti spora. Glede na revizijski predlog, da naj se tožbenemu zahtevku "v celoti" ugodi, je tožnica očitno prezrla, da ni vložila pritožbe proti zavrnilnemu delu prvostopenjske sodbe, zaradi česar je z iztekom pritožbenega roka postala zavrnitev presežno zahtevanega zneska 1.380.000 SIT pravnomočna. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji, kar jasno izhaja iz prvega odstavka 367. člena ZPP. Ker torej revizije ni mogoče vložiti proti pravnomočni sodbi, izdani na prvi stopnji, je tisti del tožničine revizije, ki presega znesek 200.000 SIT, nedovoljen iz tega razloga (drugi odstavek 374. člena ZPP).

Zaradi izostanka pritožbe proti prvostopenjski sodbi bi tožnica z revizijo lahko izpodbijala drugostopenjsko sodbo le v delu, v katerem je bila prvostopenjska sodba spremenjena v njeno škodo. V tej zadevi je drugostopenjsko sodišče zaradi drugačne ocene tožničinega prispevka v prvostopenjski sodbi določeno odškodnino 800.000 SIT znižalo na 600.000 SIT. Zato znaša pravilna revizijska vrednost spora 200.000 SIT. To pa je razlog za nedovoljenost drugega dela tožničine revizije. V premoženjskih sporih je po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne (drugostopenjske) sodbe presega 1.000.000 SIT.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP tožničino nedovoljeno revizijo zavrglo in s tem odločilo tudi o njenih priglašenih revizijskih stroških. Toženka se je v odgovoru na revizijo ukvarjala pretežno z vsebinskimi razlogi, kar je bilo glede na naravo odločitve v tej zadevi nepotrebno. Odločitev o stroških njenega revizijskega odgovora temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP.