26. 6. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe ARX OKOVJE, d. o. o., Stari trg pri Ložu, ki jo zastopa Odvetniška družba Pavec in partnerji, o. p., d. o. o., Celje, na seji 26. junija 2015

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 56. člena, 3. točke prvega odstavka 199. člena, 2. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 199.a člena ter 1. točke tretjega odstavka 199.d člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izrecno izpodbija 56. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), za katerega zatrjuje neskladje s 23. členom Ustave, ter 3. točko prvega odstavka 199. člena in 1. točko tretjega odstavka 199.d člena ZFPPIPP, ki naj bi bila v neskladju s 33. členom Ustave. Iz vsebine pobude pa izhaja, da izpodbija tudi 2. točko drugega odstavka in tretji odstavek 199.a člena ZFPPIPP, ki naj bi bila v neskladju s pravom Evropske unije. Pojasnjuje, da je Ustavno sodišče sicer njeno pobudo za oceno ustavnosti 3. točke prvega odstavka 199. člena in 1. točke tretjega odstavka 199.d člena ZFPPIPP s sklepom št. U-I-43/15 z dne 22. 4. 2015 že zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, vendar pa naj bi nastopile "spremenjene okoliščine", ki upravičujejo ponovno vložitev pobude. Prvostopenjsko sodišče naj bi namreč po izdaji citirane odločitve Ustavnega sodišča izdalo sklep o potrditvi predlagane prisilne poravnave, s katerim je pobudnici odreklo položaj stranke v postopku. Glede na to odločitev in stališče Ustavnega sodišča o nujnosti predhodnega izčrpanja pravnih sredstev pa naj svoje pravice do izpodbijanja sklepa upniškega odbora ne bi mogla uveljaviti. Pobudnica se zaveda, da se bo pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča presojala v pritožbenem postopku, vendar pa naj bi eventualna zavrnitev njene pritožbe pomenila avtomatično izgubo pravnega interesa za izpodbijanje sklepa upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala družbe, saj ta začne veljati z dnem, ko postane sklep o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Pobudnica je bila že v sklepu št. U-I-43/15 opozorjena na to, da 3. točka prvega odstavka 199. člena in 1. točka tretjega odstavka 199.d člena ZFPPIPP ne učinkujeta neposredno, pri čemer ji je Ustavno sodišče tudi pojasnilo, zakaj in jo opozorilo, da lahko zato pobudo vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS, sklicujoč se na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Takega učinkovanja navedenih določb ne morejo spremeniti t. i. "spremenjene okoliščine", kot jih pojasnjuje pobudnica.[1] Prav tako neposredno ne učinkujeta 2. točka drugega odstavka in tretji odstavek 199.a člena ZFPPIPP,[2] in sicer zaradi razloga, ki je pojasnjen v že citiranem sklepu št. U-I-43/15 (3. točka obrazložitve).[3] Neposredno pa ne učinkuje niti izpodbijani 56. člen ZFPPIPP, kar nakazuje že sama pobudnica z navedbami, da ji je položaj stranke v postopku prisilne poravnave odreklo prvostopenjsko sodišče s sklepom o potrditvi prisilne poravnave, saj je to odločitev sodišča lahko izpodbijala s pritožbo zoper ta sklep.[4] Pobudnica glede na navedeno ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZFPPIPP zaradi razlogov, navedenih v citiranem sklepu št. U-I-275/07. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Pri odločanju je bila izločena sodnica dr. Dunja Jadek Pensa. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Pobudnica navaja, da izpodbijani določbi učinkujeta neposredno zaradi "spremenjenih okoliščin", ki jih utemeljuje 1) z navedbo, da zaradi odrekanja položaja stranke v postopku potrditve prisilne poravnave in nadaljnjem pritožbenem postopku glede na 56. člen ZFPPIPP ter zaradi navedenega stališča Ustavnega sodišča svojih pravic ne more uveljaviti pred nobenim sodiščem, in 2) z navedbo, da bo eventualna zavrnitev njene pritožbe zoper prvostopenjski sklep o potrditvi te poravnave (ker ji sodišče odreka položaj stranke v postopku) in posledična pravnomočnost prisilne poravnave pomenila avtomatično izgubo njenega pravnega interesa za uveljavljanje željenih pravic, tj. možnost izpodbijanja sklepa upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala družbe.

[2]Obe določbi namreč omogočata upniškemu odboru, da v postopku prisilne poravnave sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi vložki, ki je vsebovan v odločitvi sodišča o potrditvi prisilne poravnave.

[3]Da pri 199.a členu ZFPPIPP ne gre za neposredno učinkovanje, izhaja že iz sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-29/12 z dne 5. 4. 2012, posebej za tretji odstavek 199.a člena ZFPPIPP pa tudi iz sklepa št. U-I-96/13, Up-293/13 z dne 22. 4. 2014.

[4]Iz pobudničinih navedb namreč izhaja, da je pritožbo zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave vložila, da pa o njej še ni bilo odločeno.