Jedro

Dopustno je, da se pomanjkljivi dokazni sklep z naroka za glavno obravnavo v sodbi dopolni oziroma bolj natančno oblikuje, predvsem pa je pomembno, da sodišče ob tem pojasni razloge, zaradi katerih predlaganih dokazov ni izvedlo, saj sicer stori absolutno bistveno kršitev kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedeno sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni iz naslova odškodnine za neizkoriščen tedenski počitek na mednarodni misiji v obdobju od 31. 3. 2012 do 30. 9. 2012 plačati 3.425,12 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2012 do plačila, ter na navedeni znesek obračunati in plačati predpisane davke in prispevke. Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 8 dneh povrniti stroške postopka v znesku 487,03 EUR, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožuje tožena stranka. Navaja, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem ko je neutemeljeno zavrnilo njen dokazni predlog za zaslišanje A.A. in B.B., ker naj bi bila dokazna predloga prepozna. Tožena stranka je dokazna predloga podala na prvem naroku za glavno obravnavo, zato ni bila prekludirana. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo tudi dokazni predlog za zaslišanje priče C.C., ki ga je tožena stranka podala že v odgovoru na tožbo in ga tudi natančno obrazložila. Ker je sodišče dokazne predloge zavrnilo, je toženi stranki preprečilo dokazovanje, da so bili tožniku dnevi tedenskega počitka zagotovljeni na dneve, kot jih je opredelila v odgovoru na tožbo. Zaradi navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje. Zaslišalo je le tožnika, nobene priče. Uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava ter opozarja, da je Vrhovno sodišče RS v podobnem primeru dopustilo revizijo, iz česar sklepa, da je dosedanja sodna praksa odločanja v tovrstnih sporih napačna. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka - tožnik ne more biti upravičen do povračila kilometrine v znesku 47,16 EUR na relaciji D. - E., ampak kvečjemu do povračila stroškov javnega prevoza. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožba utemeljeno uveljavlja postopkovne kršitve sodišča prve stopnje glede zavrnitve dokaznih predlogov tožene stranke. Pravilno torej navaja, da je sodišče prve stopnje napačno zavrnilo dokazna predloga tožene stranke za zaslišanje prič A.A. in B.B., kot prepozna. Stranka mora namreč najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ter ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (prvi odstavek 286. člen ZPP). Tožena stranka je navedena dokazna predloga podala na prvem naroku za glavno obravnavo, zato se je sodišče prve stopnje ob zavrnitvi teh dokaznih predlogov napačno sklicevalo na pravila prekluzije. Gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je navedenem naroku za glavno obravnavo (ki je bil prvi in tudi zadnji) glede zavrnitve dokaznih predlogov oblikovalo pomanjkljivi dokazni sklep. Nanašal se je le na dokaze, predlagane na tem naroku, glede katerih je sodišče prve stopnje na naroku (napačno) navedlo, da se zavrnejo, ker so bili predlagani prepozno. Takšen dokazni sklep torej ni vseboval odločitve o dokaznih predlogih za zaslišanje prič (npr. priče C.C., kar poudarja pritožba tožene stranke), ki so bili predlagani pravočasno. Dopustno je, da se pomanjkljivi dokazni sklep z naroka za glavno obravnavo v sodbi dopolni oziroma bolj natančno oblikuje, predvsem pa je pomembno, da sodišče ob tem pojasni razloge, zaradi katerih predlaganih dokazov ni izvedlo, saj sicer stori absolutno bistveno kršitev kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi glede tega sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno.

7. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da je sodišče v dokaznem postopku vpogledalo in prebralo priloge pod A in B ter zaslišalo tožnika. Ostale dokazne predloge je kot nepotrebne zavrnilo, ker naj bi na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa odločilna dejstva. Navedlo je še, da je dejansko stanje ugotovilo na podlagi izpovedi tožnika, ki mu v celoti verjame ter na podlagi predloženih listinskih dokazov, zaradi česar ostali dokazi niso bili potrebni.

8. Takšna pavšalna obrazložitev razlogov, zaradi katerih sodišče prve stopnje ni izvedlo ostalih predlaganih dokazov, ni zadostna. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar vse pa mora sodišče jasno obrazložiti, sicer stori omenjeno kršitev postopka.

9. Poleg tega razlogovanje sodišča na način, da neizvedeni dokazi ne bi mogli spremeniti že ugotovljenih dejstev, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar pa prav tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. S tem, ko je sodišče prve stopnje verjelo tožniku in ocenilo, da predlagane priče ne bi morale povedati nič o spornih okoliščinah koriščenja tedenskega počitka, je toženi stranki onemogočilo dokazovanje relevantnih okoliščin za odločitev v spornem primeru, na kar pravilno opozarja v pritožbi.

11. Zaradi navedenih postopkovnih kršitev je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (354. člen ZPP), da ugotovljene kršitve odpravi (predlagane dokaze izvede ali pa jih obrazloženo zavrne) ter ponovno odloči o zahtevku.

12. Pri tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na dosedanjo sodno prakso odločanja v primerih iz naslova odškodnine zaradi neizkoriščenega tedenskega dopusta sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, utemeljen pa je pritožbeni očitek tožene stranke, da je sodišče prve stopnje tožniku v prvotnem postopku neutemeljeno priznalo strošek kilometrine (namesto strošek javnega prevoza) na relaciji D. - E..