Jedro

Upravna spora I U 1497/2012 in I U 1498/2012, v zvezi s katerima je bila tožniku z izpodbijano odločbo zavrnjena dodelitev BPP, sta bila pravnomočno končana že pred vložitvijo obravnavane tožbe, to je pred 13. 12. 2012. Ker je s tem prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za omenjena upravna spora, je posledično odpadel tudi njegov pravni interes za ta upravni spor, v katerem izpodbija odločitev, da se mu BPP v zvezi s tožbama v teh upravnih sporih pred sodiščem na prvi stopnji ne dodeli.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji in kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka v zvezi s tožbama v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 in v upravnem sporu zoper odločbo in sklep Upravnega sodišča RS št. Bpp 149/2012-2 z dne 7. 9. 2012. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bilo z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani odločeno, da se razreši odvetnica A.A. za izvajanje BPP in da pravica do izredne BPP, ki je bila tožniku dodeljena na podlagi odločbe Bpp 640/2010 z dne 22. 4. 2012, preneha in se šteje, da mu BPP ni bila odobrena. Do razrešitve omenjene odvetnice je prišlo na njen predlog, saj med njo in tožnikom ni zaupanja. Ker je šlo za drugo razrešitev odvetnika, postavljenega v pravdni zadevi III P 4242/2009 Okrožnega sodišča v Ljubljani, iz razlogov na strani upravičenca, se je po 11. odstavku 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) štelo, da BPP upravičencu ni bila odobrena in se uporabljajo določbo ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Na podlagi vseh okoliščin zadeve je organ za BPP tega sodišča v izpodbijani odločbi ocenil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu, sproženem zoper omenjeno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, nima verjetnega izgleda za uspeh. Enako oceno je sprejel tudi v zvezi z drugo tožnikovo prošnjo za BPP, to je v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo in sklep tega sodišča št. Bpp 149/2012, s katero je bilo v 1. točki izreka odločeno, da se več BPP zadev združi v skupno obravnavo in odločanje, v 2. točki pa, da se tožnikove prošnje za dodelitev BPP v teh zadevah, vloženih v zvezi s tožbami v upravnem sporu zoper naštete odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, izdanih v zadevah BPP in zoper odločbo tega sodišča v zadevi Bpp 91/2012, zavrnejo, ker so bile vse tožbe vložene po izteku zakonskega roka iz prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da protestira zoper odločbo in ravnanje Upravnega sodišča RS. Prosi, da se mu dodeli BPP, „da se upravni spor pravilno pravno popravi“. S pravno pomočjo bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi in tako dokazal sodišču, da so njegove navedbe netočne, lažne. Pojasnjuje še, da sta bila odvetnika B.B. ter A.A. zamenjana po svoji krivdi in da Odvetniška zbornica Slovenije, na katere mnenje se opira sodišče, ni iskala materialne resnice. Zavrača trditve, da je kriv za razrešitev omenjenih odvetnikov, zato je treba zadevo vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika.

Tožba ni dovoljena.

V skladu z določbo prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanj pomenila izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je bilo z njo odločeno o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v zvezi s tožbama v upravnih sporih, začetih zoper v izreku navedeni odločbi Okrožnega sodišča v Ljubljani in tega sodišča. Kot je razvidno iz U vpisnika tega sodišča, se je upravni spor zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 vodil pod opr. št. I U 1498/2012, upravni spor zoper odločbo in sklep tega sodišča št. Bpp 149/2012 z dne 7. 9. 2012 pa pod I U 1497/2012. Iz vpisnika nadalje izhaja, da je bila tožnikova tožba v prvem upravnem sporu zavrnjena s sodbo z dne 27. 11. 2012, v drugem upravnem sporu pa s sodbo z dne 6. 11. 2012, in da sta sodbi istega dne postali pravnomočni.

Navedeno pomeni, da sta bila upravna spora I U 1497/2012 in I U 1498/2012, v zvezi s katerima je bila tožniku z izpodbijano odločbo zavrnjena dodelitev BPP, pravnomočno končana že pred vložitvijo obravnavane tožbe, to je pred 13. 12. 2012. Ker je s tem prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za omenjena upravna spora, je posledično odpadel tudi njegov pravni interes za ta upravni spor, v katerem izpodbija odločitev, da se mu BPP v zvezi s tožbama v teh upravnih sporih pred sodiščem na prvi stopnji ne dodeli.

Glede na navedeno si tožnik z vloženo tožbo ne more izboljšati pravnega položaja, zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Pri tem še pojasnjuje, da je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z obravnavano tožbo zavrnjena z odločbo organa tega sodišča št. Bpp 222/2012 z dne 11. 1. 2013.