Jedro

V pravdi zaradi prenehanja služnostne pravice so solastniki gospodujočega zemljišča nujni in enotni sosporniki. Ker dva od njih priznanje utemeljenosti tožbenega zahtevka pogojujeta z ustanovitvijo nove služnostne pravice, njuna izjava o priznanju zahtevka ni izrecna in brezpogojna, kakršna bi morala biti, glede na to, da je posledica te izjave odločitev z učinkom pravnomočnosti. Ker enotni sosporniki lahko le vsi skupaj učinkovito pripoznajo zahtevek, pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave niso podani.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba na podlagi pripoznave razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero preneha stvarna služnost vožnje z avtomobili po parc. št. 29.S, k.o. X, vpisana v korist nepremičnine parc. št. 28.S, k.o. X. Iz vseh treh, z zakonom o pravdnem postopku predvidenih pritožbenih razlogov (v nadaljevanju ZPP) se pritožujeta prvo tožena in drugo tožena stranka. Predlagata razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarjata, da tožbenega zahtevka nista pripoznali, ampak sta s tožečo stranko sklenili sodno poravnavo. Sodna poravnava je pogojna. Sklenjena je bila pod pogojem, da bo v celoti zemljiškoknjižno izvedljiva. Pritožnika sta na Okrajnem sodišču v Novem mestu dobila pojasnilo, da 2. točka poravnave zemljiškoknjižno ni izvedljiva, ker se služnost ne more vpisati samo v korist dela gospodujoče nepremičnine. Zahtevek sta pripoznala samo tretje in četrto tožena stranka. Ker ni pravno veljavne in brezpogojne izjave o pripoznavi zahtevka s strani vseh solastnikov gospodujoče nepremičnine, ki so enotni sosporniki, niso podani pogoji za izdajo sodbe na podali pripoznave. S solastno nepremičnino lahko razpolagajo le vsi solastniki.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V pravdi zaradi prenehanja služnostne pravice so solastniki gospodujočega zemljišča, toženci, nujni sosporniki. Vsem mora biti dana možnost, da se uprejo zahtevku, s katerim se ukine ali ugotovi prenehanje stvarne pravice, katero so kot lastniki gospodujočega zemljišča upravičeni izvrševati (27. čl. Stvarnopravnega zakonika – v nadaljevanju SPZ). Po naravi stvari je spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike, saj je služnostna pravica ustanovljena v korist nepremičnine, njeni lastniki pa so služnosti upravičenci (213. čl. SPZ). Toženci so zato tudi enotni sosporniki (196. čl. ZPP). Enotni sosporniki lahko le vsi skupaj učinkovito pripoznajo zahtevek.

Tretji in četrti toženec sta tožbeni zahtevek pripoznala, torej v celoti potrdila utemeljenost primarnega tožbenega zahtevka. Ravnanja prvega in drugega toženca, ki prenehanje služnosti pogojujeta z ustanovitvijo nove stvarne služnosti v korist iste nepremičnine, kot že obstaja, ni mogoče šteti za pripoznavo zahtevka, saj utemeljenost zahtevka priznavata pod odložnim pogojem, da bo nastala nova služnostna pravica. Ker ima pripoznava zahtevka za posledico, da je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti, mora biti pripoznava zahtevka izrecna, nedvoumna in brezpogojna.

Ker dva od enotnih sospornikov nista podala ustrezne izjave o pripoznavi zahtevka, niso izpolnjene predpostavke za izdajo sodbe na podlagi pripoznave iz 316. čl. ZPP. Pritožbeni razlogi so torej podani, zato je sodba razveljavljena (354. čl. ZPP). Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 165. čl. ZPP.