Jedro

Vpis hipoteke, pridobljene z zaznambo izvršbe, ima podlago v sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo izvršilno sodišče. Pogoje za vpis spremembe imetnika tako pridobljene hipoteke pa določa ZZK-1 v tretjem odstavku 88. člena.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim je ta odločila, da se ne opravi predlagani vpis spremembe imetnika pri vknjiženi hipoteki.

Proti sklepu se zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožuje predlagatelj po pooblaščencu. Sklicuje se na določbo tretjega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Zatrjuje, da je kot odstopnik terjatev izkazal prehod terjatve z notarsko overjeno pogodbo o odstopu terjatve, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, kar je zadostna podlaga za vstop novega upnika v izvršbo in vpis spremembe imetnika pri vknjiženi hipoteki v skladu z Zakonom o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Zaključuje, da za veljaven prenos terjatve in spremembo upnika ni potreben sklep sodišča, ki vodi izvršilni postopek. Upnik lahko prosto razpolaga s svojimi obligacijskimi pravicami, ne glede na to, ali jih je pridobil v izvršilnem postopku ali kako drugače. Prevzemnik je od sklenitve pogodbe o odstopu terjatve naprej, novi upnik v izvršilnem postopku, iz česar izhaja njegova pravica do vpisa spremembe pri vknjiženi hipoteki. Sodišče napačno trdi, da bo sprememba imetnika pravice hipoteke v zemljiški knjigi mogoča šele, ko bo to spremembo s sklepom dovolilo izvršilno sodišče v okviru izvršilnega postopka. Predlaga spremembo sklepa, tako da se dovoli vpis spremembe imetnika pri vknjiženi hipoteki.

Pritožba ni utemeljena.

V zemljiški knjigi je kot imetnik hipoteke z ID 1 vknjižen predlagatelj. Pridobil jo je z zaznambo izvršbe, v skladu z določbo 170. člena ZIZ, vpis v zemljiško knjigo je bil opravljen po uradni dolžnosti, v skladu z določbami 86. in 88. člena ZZK-1. V tem zemljiškoknjižnem postopku je predlagal, da se namesto njega kot nov imetnik hipoteke vpiše prevzemnik terjatve, in sicer na podlagi pogodbe o prenosu terjatve in zemljiškoknjižnega dovolila. Ključno vprašanje je, ali je predloženo zemljiškoknjižno dovolilo primerna listina za vpis spremembe pri imetniku hipoteke. Pritožbeno sodišče meni da ni. Strinja se z argumentacijo prvostopenjskega sodišča, s katero je bil zavrnjen njegov ugovor in ki izhaja iz dejstva, da ima vpis navedene hipoteke podlago v sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo izvršilno sodišče. Pritožba se neuspešno sklicuje na tretji odstavek 24. člena ZIZ, ki določa pogoje za vstop novega upnika v že začeti izvršilni postopek. Spremembo upnika v izvršilnem postopku mora dovoliti izvršilno sodišče s sklepom. Pogoje za vpis spremembe imetnika tako pridobljene hipoteke pa določa ZZK-1 v tretjem odstavku 88. člena. Če terjatev, zavarovana s hipoteko iz tretjega odstavka 87. člena ZZK-1 ali iz prvega odstavka 88. člena ZZK-1 preide na novega upnika, zemljiškoknjižno sodišče vpiše spremembo imetnika hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo. V pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).