Jedro

Na drugem naroku za glavno obravnavo določena vrednost spornega predmeta (v smislu tretjega odst. 40. čl. ZPP) je prepozna in s tem neupoštevna.

Izrek

Za sojenje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Radovljici.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Radovljici se je po dveh narokih za glavno obravnavo (13.4.1999 in 6.5.1999) izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v tej zadevi z obrazložitvijo, da je po v tožbi navedeni vrednosti spornega zahtevka 1.000.000,00 SIT na predlog tožene stranke sodišče označilo vrednost spornega predmeta na 3.000.000,00 SIT. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Kranju kot krajevno in stvarno pristojnemu sodišču za sojenje v tej zadevi.

Okrožno sodišče v Kranju je sprožilo spor o pristojnosti v smislu določbe 22.člena ZPP. Okrožno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 1.000.000,00 SIT in da je okrajno sodišče šele na drugem naroku za glavno obravnavo na predlog strank ocenilo vrednost na 3.000.000,00 SIT. Zato se z odstopom zadeve ne strinja, saj se je v skladu z določbo tretjega odstavka 40.člena ZPP mogoče o vrednosti spornega predmeta prepričati najpozneje na pripravljalnem naroku, če teg-a naroka ni, na prvem naroku za glavno obravnavo pred začetkom obravnavanja o glavni stvari.

Za sojenje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Radovljici.

Po določbi drugega odstavka 40.člena ZPP je za ugotovitev stvarne pristojnosti sodišča v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne tiče denarnega zneska, odločilna vrednost, ki jo je tožnik navedel v tožbi. V obravnavanem primeru je tožnica v tožbi označila vrednost spornega predmeta na 1.000.000,00 SIT. O navedeni vrednosti pravdne stranke niso razpravljale na prvem naroku za glavno obravnavo dne 13.4.1999. Na drugem naroku za glavno obravnavo dne 6.5.1999 je okrajno sodišče v zapisnik dopisalo vrednost spornega predmeta 3.000.000,00 SIT, očitno na predlog tožene stranke. Sklepa o ugotovitvi prave vrednosti spornega predmeta oz. zahtevka v smislu tretjega odstavka 40.člena ZPP izrecno ni izdalo, v sklepu o nepristojnosti se sklicuje na dopisano označbo vrednosti spornega predmeta 3.000.000,00 SIT.

Po določ-bi tretjega odstavka 40.člena ZPP se lahko sodišče na hiter in primeren način prepriča o pravilnosti navedene vrednosti najpozneje do pripravljalnega naroka, če tega ni, pa na prvem naroku pred obravnavanjem glavne stvari. Kasnejša odločitev o vrednosti spornega predmeta torej ni dovoljena. V obravnavanem primeru pripravljalnega naroka ni bilo. Bil je prvi narok za glavno obravnavo (dne 13.4.1999) in z njegovo sklenitvijo je nastopila prekluzija za izdajo sklepa sodišča o vrednosti spornega predmeta (tretji odstavek 40.člena ZPP), enako kot nastopi s sklenitvijo pripravljalnega naroka, kadar je ta opravljen. Če vendarle štejemo ravnanje sodišča na drugem naroku za glavno obravnavo dne 6.5.1999 za smiselno določitev vrednosti spornega predmeta, je bila ta prepozna (drugi odstavek 186.člena ZPP). Zaradi nastopa procesne prekluzije glede spremembe vrednosti spornega predmeta, je torej v tej zadevi odločilna vrednost spornega predmeta ob vložitvi tožbe (1.000.000,00 SIT). Zakon o sodiščih (Ur.l. RS, š-t. 19/94) je v tedaj veljavni določbi prve točke drugega odstavka 99.člena določal, da so okrajna sodišča pristojna za odločanje v premoženjskih sporih v primerih, če vrednost spornega zahtevka ne presega 2.000,000,00 SIT (primerjaj prvi odstavek 30.člena ZPP/99 v zvezi s prvim odstavkom 501.člena ZPP/99). Za obravnavanje tožbenega zahtevka v takšni višini pa je pristojno okrajno sodišče. Glede na navedeno je bilo treba odločiti tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.