Jedro

V postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka sodišče še ne odloča o tem ali novo zatrjevano dejstvo v resnici obstoji. Zadošča verjetnost, da bi ob predpostavki njegove resničnosti lahko bila izdana za stranko ugodnejša odločba. Vendar mora stranka vsaj zatrjevati, ne le dvomiti, da novo dejstvo obstoji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo pravdnega postopka, v katerem je bilo s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. , z dne , v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. z dne pravnomočno razsojeno, da je listina z dne 24.04.1992, naslovljena kot darilna pogodba, v resnici oporoka F. F.. Obrazložilo je, da naknadno najdene listine s primerjalnimi podpisi F. F. ni mogoče šteti za nova dejstva in nove dokaze, ki bi lahko bile podlaga za obnovo postopka po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, saj trditev, da sporne oporoke ni podpisal F. F., ni bila predmet prvotnega pravdnega postopka. Tožena stranka v pravočasni pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni in predlogu za obnovo postopka ugodi, ali pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Za odločitev, da je sporna listina veljavna oporoka, je bilo potrebno ugotoviti tudi, da jo je podpisal domnevni oporočitelj. Dvom o pristnosti podpisa oporoke je zato okoliščina, ki je v povezavi z dejanskim stanjem pravnomočne sodbe. Sodišče prve stopnje te okoliščine ni pretehtalo v smeri obnovitvenega razloga, njegova obrazložitev je pomanjkljiva, zato so podani vsi pritožbeni razlogi iz prvega odstavka 338. člena ZPP in kršitev ustavne pravice do pravnega varstva. Pritožba ni utemeljena. Po 10. točki 394. člena ZPP (Ur. l. RS, 26/99, 96/02, 2/04) se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva, oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Pristnost oporočiteljevega podpisa je prepodstavka veljavnosti vsake pisne oporoke. Če bi tožena stranka dokazovala in dokazala, da listine z dne 24.04.1992 ni podpisal F. F., tožeča stranka ne bi uspela s tožbenim zahtevkom. Novih dejstev in novih dokazov v zvezi s podpisom obravnavane oporoke, zato ni mogoče izključiti kot obnovitvenih razlogov, čeprav tožena stranka podpisu prej ni oporekala. Sodišče prve stopnje določbe 10. točke 394. člena ZPP ni uporabilo pravilno, vendar v skladu z določbama prvega odstavka 339. člena in 366. člena ZPP ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker to ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Tožena stranka, ki je v predlogu za obnovo postopka zapisala, da se ji na podlagi naknadno najdenih listin s podpisi F. F. poraja dvom v verodostojnost njegovega podpisa na oporoki, ni postavila trditve o neverodostojnosti podpisa. Tudi v pritožbi navaja, da bi se ji na podlagi primerjalnih podpisov lahko pojavil dvom o pristnosti oziroma nepristnosti podpisa pokojnega F. F.. V postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka sodišče še ne odloča o tem ali novo zatrjevano dejstvo v resnici obstoji. Zadošča verjetnost, da bi ob predpostavki njegove resničnosti lahko bila izdana za stranko ugodnejša odločba. Vendar mora stranka vsaj zatrjevati, ne le dvomiti, da novo dejstvo obstoji. Po splošni določbi 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tako se pokaže, da tožena stranka ni postavila ustreznih trditev za obnovo postopka iz razloga 10. točke 394. člena ZPP. Zavrnitev predloga za obnovo postopka, o čemer se odloča tudi na drugi stopnji, seveda ne pomeni kršitve ustavne pravice do sodnega varstva. Iz gornjih razlogov je pritožbeno sodišče zaključilo, da niso podani razlogi, ki jih je tožena stranka navajala v pritožbi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je po 2. točki 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V pritožbi neuspešna tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).