Jedro

Umetna koma v trajanju 20 dni predstavlja nevšečnost med zdravljenjem.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v prvi in drugi točki spremeni tako, da se glasi: „1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 11.802,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2007 dalje do plačila, v roku 15 dni.

2. Višji tožbeni zahtevek glede plačila: - zneska 9.622,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 08. 08. 2007 dalje do plačila, - zakonskih zamudnih obresti od zneska 11.802,90 EUR za obdobje od 08. 08. 2007 do 10. 12. 2007 se zavrne.“ V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka se je telesno poškodovala v prometni nesreči dne 07. 08. 2006. Tožena stranka ji je iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo že nakazala 28.650,00 EUR (po valorizaciji v času sojenja 30.197,10 EUR). Sodišče prve stopnje ji je z izpodbijano sodbo prisodilo še 11.802,90 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 08. 08. 2007 dalje, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo v plačilo 1.270,94 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper ugodilni del sodbe se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Sodbo izpodbija, ker naj bi prvostopenjsko sodišče tožeči stranki odmerilo previsoko odškodnino in ker je napačno določilo dan začetka teka zakonskih zamudnih obresti. Predlaga, da sodišče sodbo spremeni in tožeči stranki naloži vse stroške postopka, podrejeno pa glede na uspeh v pravdi.

3. V pritožbi navaja, da je prisojena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem pretirana, saj se tožnica zdravljenja ni zavedala. Sodišče prve stopnje je zato med razloge za nevšečnosti med zdravljenjem napačno štelo umetno komo in posege, ki so bili opravljeni med trajanjem le-te. Tožeča stranka se zaradi umetne kome ni zavedala preiskav, ki so bile med tem opravljene (CT), niti ni čutila bolečin ali se zavedala drenaž in priključenosti na aparate. Prav tako ne drži, da se je tožeča stranka morala ponovno naučiti hoditi, ampak je šlo v tem primeru za fizioterapevtsko rehabilitacijo človeka, ki je skoraj mesec dni samo ležal. V zvezi z odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti pritožnica navaja, da so težave tožeče stranke predvsem psihološko-psihiatrične narave, ter da bolj zdravo prehranjevanje z lažjo hrano v več obrokih ne predstavlja zmanjšanja življenjske aktivnosti, pač pa spremembo glede na prejšnji način prehranjevanja. Pritožnica še navaja, da je zamuda nastopila šele 15. dan od prejema izvedenskega mnenja zdravnika cenzorja, ne pa od prejema odškodninskega zahtevka, saj takrat višine zavarovalnine še ni bilo moč ugotoviti.

4. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. V pritožbenem postopku je sporna predvsem višina prisojene odškodnine. Po določbi 179. člena OZ (1) mora sodišče pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati vse okoliščine primera, ki se odražajo pri oškodovancu, zlasti trajanje in jakost telesnih in duševnih bolečin ter strahu (načelo individualizacije odškodnine), hkrati pa mora svojo odločitev objektivizirati v smislu primerjave z ostalimi nepremoženjskimi škodami v sodni praksi (načelo objektivizacije odškodnine).

7. Materialnopravni preizkus višine prisojene odškodnine: Oškodovanec: 59 let, trgovka Diagnoza: šokovno stanje, udarnina srca, raztrganina debelega črevesja z vnetjem trebušne votline, zlom 5.-9. rebra, izliv krvi v prsno votlino desno, strdek v desni pljučni arteriji, stisnjeno pljučno tkivo na desni in levi strani, zlom desne ključnice, zlom desne črevnice z več odlomki, odlomek zgornjega sprednjega roba 7. vratnega vretenca.

Zdravljenje in telesne bolečine: operacija na dan poškodbe in operacija postoperativne hernije, hospitalizirana 59 dni, od tega 27 dni na oddelku za intenzivno terapijo, 20 dni v umetni komi, 220 rentgenskih slikanj, drenaža v pljučni votlini, 2 meseca prevezovanja ran, retrogradna urografija, infuzije, odvajala, tablete proti bolečinam, injekcije proti krvnim strdkom, ki si jih je doma implicirala še 3 mesece, ponovno privajanje na hojo (o interpretaciji tega dejstva glej nadaljevanje), 21 dni rehabilitacije v zdravilišču, 2 dni zelo hude bolečine, 14 dni hude bolečine, 1 mesec stalno bolečine srednje intenzivnosti, stalno blage bolečine v nadaljevanju zdravljenja, občasno bolečine srednje intenzitete še 2 meseca, bolniški stalež: 36 tednov in 3 dni.

8. Sodišče je presodilo, da znaša pravična denarna odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 18.000 EUR.

9. Duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti: Tožnica mora vlagati več napora v vsakodnevna hišna opravila, uživati mora pretežno redko hrano, je invalid III. kategorije, zaradi zaščite pred napori okoli trebuha stalno nosi elastičen pas, ne more več v hribe in smučati, ima trajne posledice v oslabljenem srcu, zmanjšano psihofizično kondicijo in zavrto gibljivost vratne hrbtenice in leve rame.

10. Sodišče prve stopnje je presodilo, da znaša pravična denarna odškodnina iz tega naslova 23.000 EUR.

11. Duševne bolečine zaradi skaženosti: Tožeča stranka ima več brazgotin, za duševne bolečine, ki jih zaradi tega trpi, ji je sodišče prisodilo še 350,00 EUR (poleg že izplačanih 650,00 EUR), kar je toliko, kolikor je tožnica še zahtevala, sicer pa višina prisojene odškodnine zaradi skaženosti ni predmet izpodbijanja.

12. Sodišče prve stopnje je celotno nepremoženjsko škodo tožeče stranke ocenilo na 42.000,00 EUR (upoštevajoč že izplačan znesek 28.650,00 EUR, ki po valorizaciji v času sojenja znaša 30.197,10 EUR, je sodišče prve stopnje tožeči stranki prisodilo še 11.802,90 EUR). Ugotovljen znesek pravične denarne odškodnine ustreza 43,5 povprečnim neto plačam v času sojenja na prvi stopnji. Višina prisojene odškodnine se glede na primerjavo s hujšimi in lažjimi primeri (2) povsem ustrezno umešča v celostno shemo odškodninske sodne prakse. Pritožbeno sodišče je obravnavano odškodninsko zadevo primerjalo z lažjimi, primerljivimi in težjimi primeri podobnega tipa poškodb, ki so v prej navedeni zbirki evidentirani pod številkami VII/4 do VII/11. (3) V navedenih zadevah so bile oškodovancem priznane odškodnine v razponu med 38 in 96 povprečnimi plačami. Zadevi, evidentirani pod številkama VII/8 (51 plač) in VII/10 (41 plač) sta primerljivi z obravnavano, zadeva pod številko VII/11 (38 plač) je lažja, ostali primeri pa so hujši od obravnavanega, vendar je ustrezno višji tudi znesek odškodnine (v zadevi pod številko VII/4 je bila tako priznana še enkrat višja odškodnina kot v obravnavanem primeru, obseg škode pa ni še enkrat večji). Po tako opravljeni primerjavi se izkaže, da odškodnina, prisojena v obravnavani zadevi, nikakor ni previsoka.

13. Stališču tožene stranke, da tožeča stranka zaradi umetne kome ni čutila bolečin in opravljenih preiskav, posledično pa to zanjo ni predstavljalo nevšečnosti, pritožbeno sodišče ne more pritrditi. Res je, da je umetna koma stanje, ki je vzpostavljeno z namenom, da pacient ne čuti bolečin, ki bi bile sicer verjetno znatne, vendar pa je umetna koma tudi stanje, ki človeka v smislu zavedanja okolice iztrga iz vsakdanjega življenja, pri čemer je pri tožnici takšna odsotnost trajala kar 20 dni. Tudi CT slikanja, ki so bila opravljena med stanjem umetne kome, so za tožnico predstavljajo nevšečnost, saj je tožnica s slikanjem prejela enako količino škodljivih rentgenskih žarkov, kot bi jo prejela, če ne bi bila v umetni komi. Pritožbeno sodišče se sicer strinja, da tožnica zaradi kome ni čutila bolečin in se ni zavedala drenaž in priključenosti na aparate. Prav tako je pravilno tudi stališče tožene stranke, da se tožnici ni bilo potrebno ponovno naučiti hoditi. Vendar pa upoštevajoč celovit pogled na posledice in nevšečnosti zaradi poškodb, ki jih je utrpela tožeča stranka, intenzivno zdravljenje, ki ga je prestala, predvsem pa dejstvo, da je bila zaradi tega prikrajšana za 20 dni življenja, po mnenju pritožbenega sodišča utemeljuje višino prisojene odškodnine.

14. Tudi višina prisojene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni pretirana. Iz ugotovitev izvedenca, ki jih sodišče prve stopnje v celoti povzema, izhaja, da ima tožnica trajne posledice v oslabljenem srcu, zmanjšano psihofizično kondicijo, zmanjšano gibljivost vratne hrbtenice in leve rame ter druge trajne posledice, ki so zmanjšale njene sposobnosti na celotnem področju njenega udejstvovanja. Uvedba bolj zdravega načina prehranjevanja z redko hrano in več dnevnimi obroki res lahko predstavlja zgolj spremembo glede na prejšnji način prehranjevanja, vendar pa za tožnico to lahko pomeni tudi vlaganje večjega napora za ohranjanje zdravja. Ne glede na vse pa je bila tožnica zaradi posledic nesreče razvrščena tudi v III. kategorijo invalidnosti, znesek prisojene odškodnine pa po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja ustrezno premoženjsko izravnavo za prikrajšanje tožeče stranke zaradi prisotnih trajnih posledic.

15. Pritožbeni očitek, da se oškodovanki ni bilo treba ponovno naučiti hoditi, marveč je šlo za rehabilitacijo, se v resnici nanaša na interpretacijo v sodbi podanega dejanskega stanja. Izraz „ponovno naučiti se hoditi“ je morda neustrezen, a iz celotnega konteksta je nedvoumno razvidno, da je šlo za rehabilitacijo po poškodbi, v kateri mora oškodovanec postopoma pridobiti mišično moč za samostojno gibanje.

16. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljene dejanske podlage odškodnino odmerilo pravilno in v skladu z zgoraj navedenima načeloma. Glede na obseg tožničinih poškodb in njihovih posledic ter primerljivo sodno prakso, je po presoji pritožbenega sodišča odmerjena odškodnina primerna in pravična.

17. Glede zamudnih obresti od nepremoženjske škode: Drugi odstavek 943. člena OZ pravi, da teče v primeru, če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, rok za izplačilo obveznosti od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene odgovornosti.

18. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo utemeljevala, zakaj meni, da je treba uporabiti navedeno pravilo. Predložila je tudi korespondenco med strankama, iz katere je razvidno, da je bilo ugotavljanje obsega poškodb v predpravdnem postopku med strankama soglasno. Glede na to, da tožeča stranka tako navedenih dejstev ni prerekala, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta dejstva med strankama niso sporna (214. člen ZPP). Če pa je med strankama nesporno, da je bil za ugotovitev obsega zavarovalničine obveznosti potreben določen čas (izvedba predpravdnega postopka z zdravnikom cenzorjem), potem je treba uporabiti določbo drugega odstavka 943. člena OZ ter zakonske zamudne obresti priznati šele od 10. 12. 2007 dalje.

19. Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče sodbo prve stopnje v tem delu spremenilo.

20. Odločitev pritožbenega sodišča in pooblastilo zanjo: Pritožbeno sodišče je na podlagi pooblastila iz 5. točke 358. člena ZPP spremenilo sodbo v 1. in 2. točki izreka glede datuma začetka teka zakonskih zamudnih obresti. V preostalem delu je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz 353. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

21. Glede stroškov prvostopenjskega postopka: Ker je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo nižjega sodišča, je v skladu z 2. odstavkom 165. člena na novo odločalo o stroških postopka na prvi stopnji. Ker se razmerje uspeha med pravdnima strankama kljub spremenjeni sodbi ni bistveno spremenilo in je tožeča stranka v pravdi še vedno uspešna s pretežnim delom zahtevka, je sodišče na podlagi 3. odstavka 154. člena ZPP vse pravdne stroške postopka na prvi stopnji naložilo toženi stranki.

22. Glede pritožbenih stroškov: Tožena stranka je v tem pritožbenem postopku uspela le glede obrestnega dela zahtevka, torej v neznatnem in akcesornem delu. Upoštevaje drugi odstavek 154. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče odločilo, naj sam krije svoje stroške za pritožbo.

(1) Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami).

(2) Berger Škrk, Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, Ljubljana, 2010. (3) Zadeve VS RS pod naslednjimi opravilnimi številkami: II Ips 474/2002, II Ips 182/2000, II Ips 346/2003, II Ips 579/99, II Ips 639/2004, II Ips 148/2004, II ips 44/2000 in II Ips 249/2008.