Jedro

Dolžnik zgolj ponavlja ugovorno trditev, da višina zneska ni usklajena z njegovo evidenco. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ni natančno navedel katere postavke v izvršilnem naslovu se ne ujemajo z dolžnikovimi postavkami, temveč navaja le na splošno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 793,80 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ustavilo izvršilni postopek, dovoljen s sklepom o izvršbi z dne 5. 1. 2021 v zvezi s sklepom z dne 15. 3. 2021, za 43.404,49 EUR (I. točka izreka). Zavrnilo je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 5. 1. 2021 v zvezi s sklepom z dne 15. 3. 2021 (II. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti upniku 795,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik v odgovoru na ugovor specificiral vse obveznosti dolžnika v seznamu izvršilnih naslovov DT 4935-547/2020-1 z dne 16. 12. 2020. Dolžnik v ugovoru ni natančno navedel katere postavke v seznamu izvršilnih naslovov se ne ujemajo s postavkami v njegovih knjigovodskih knjigah, ampak na splošno navaja, da vtoževani znesek ni enak znesku, ki ga ima v svojih poslovnih knjigah.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sporna višina vtoževane terjatve, saj z upnikom nista uskladila stanja. Upnik je z nakazilom 1. 4. 2021 prejel več kot je navedeno oziroma v drugačnem vrstnem redu kot je v dokumentih. Poleg tega je dolžnik 13. 10. 2021 pričel z dogovori z upnikom o načinu obročnega poplačila dolga. Osnova za tovrstni ugovor je uskladitev dejanskega stanja dolga.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da ga dolžnik ni zaprosil za razjasnitev stanja oziroma uskladitev knjigovodskih evidenc kljub temu, da je oktobra 2021 pričel z dogovori o načinu obročnega poplačila dolga, osnova katerega je po dolžnikovem uskladitev dejanskega stanja dolga.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, seznama izvršilnih naslovov DT 4935-547/2020-1 z dne 16. 12. 2020, da izvršilni naslov izpolnjuje vse pogoje iz drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (drugi odstavek na peti strani sklepa). To pritožbeno ni sporno. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je na ta izvršilni naslov vezano na podlagi prvega odstavka 17. člena ZIZ.

6. Dolžnik zgolj ponavlja ugovorno trditev, da višina zneska ni usklajena z njegovo evidenco. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ni natančno navedel katere postavke v izvršilnem naslovu se ne ujemajo z dolžnikovimi postavkami, temveč navaja le na splošno. Dolžnik tudi konkretno ne pove koliko več bi naj plačal z nakazilom 5. 4. 2021. Vrstni red poplačila določa 288. člen Obligacijskega zakonika.

7. Zatrjevani dogovor o obročnem poplačilu je stvar postopka pred davčnim organom, v izvršilnem postopku sodišče le izvrši v izvršilnem naslovu naloženo obveznost. 8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča prve stopnje povrniti upniku stroške odgovora na pritožbo, ker so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Ti znašajo 1300 točk po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), materialne stroške 2 % od 1000 točk in 1 % od 300 točk po tretjem odstavku 11. člena OT. Skupaj znašajo 793,80 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.