Jedro

Kljub temu, da toženka ni mogla preveriti izpolnjevanja vsebinskega kriterija, prošnje za dodelitev BPP ni zavrnila, ampak je tožnici dodelila BPP v omejenem obsegu, kot pravno svetovanje pri odvetnici, z možnostjo, da se o morebitni vložitvi pritožbe odloči po prejemu nasveta oz. priporočila odvetnice, opravljenega na podlagi pravnega svetovanja, iz katerega bo razvidna ocena odvetnice o tožničinih verjetnih izgledih za uspeh v postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka ugodila prošnji tožnice za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) od dne 1. 9. 2020 dalje v obliki pravnega svetovanja v zvezi s preučitvijo sklepa Okrajnega sodišča v Kranju I K 13966/2020 z dne 19. 8. 2020 in morebitne vložitve pritožbe v roku, pri čemer je BPP omejena na eno uro pravnega svetovanj, razen, če za daljše trajanje obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti zapletenost in obsežnost zadeve. Za nudenje BPP je toženka določila odvetnico A.A., kateri je naložila, da preuči, ali je vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju I K 13966/2020 z dne 19. 8. 2020 smotrna. O morebitni vložitvi pritožbe bo po nasvetu in priporočilu odvetnice odločeno, ko bodo razjasnjeni verjetni izgledi za uspeh prosilke v postopku.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka pojasnjuje, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep I K 13966/2020 v obsegu preučitve sklepa in vložitve pritožbe. Za dodelitev BPP morata biti izpolnjena materialni in vsebinski pogoj. Ker je toženka ugotovila, da je tožnica prejemnica denarne socialne pomoči, skladno z 12. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) njenega finančnega položaja ni ugotavljala. Skladno s prvim odstavkom 24. člena ZBPP pa je pri presoji vsebinskega kriterija dodelitve BPP kot pogoj za dodelitev BPP upoštevala okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za BPP. Ker toženka ni imela dovolj podatkov za presojo, ali je v predmetni zadevi izpolnjen vsebinski kriterij in ali tožnica ima pravni interes za BPP v zvezi z vložitvijo pritožbe, je toženka skladno z 2. alinejo drugega odstavka 28. člena ZBPP odločila, da tožnici BPP dodeli v prvi fazi v obliki pravnega svetovanja pri odvetnici, ki bo ugotovila, ali je vložitev pritožbe v kazenskem postopku smotrna in kakšne izglede za uspeh ima tožnica v tem postopku. Toženka je namreč ocenila, da tožnica najprej potrebuje pravno svetovanje v takšni obliki, da se bo seznanila s svojim pravnim položajem. O morebitni vložitve pritožbe bo toženka odločila po prejemu zapisa odvetnice, opravljenega na podlagi pravnega svetovanja. Za nudenje BPP je bila določena odvetnica A.A.. Toženka je tožnico opozorila še, da mora pogoje za dodelitev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega ji je ta dodeljena.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, s katero predlaga, da sodišče odločbo razveljavi (pravilno odpravi, opomba sodišča) in zadevo vrne v ponovni postopek. Pojasnjuje, da je vlogo za dodelitev BPP vložila pravočasno in jo po prejemu poziva na dopolnitev tudi pravočasno dopolnila. Odvetnica jo je poklicala in na sestanku je bilo ugotovljeno, da je rok za vložitev pritožbe zoper sklep I K 13966/2020 zamujen. V nadaljevanju tožnica pojasnjuje, da je bila zaradi ravnanja toženke prisiljena vložiti tožbo zoper odločbo Bpp 52/2020 z dne 30. 1. 2020. Navaja, da je zaradi ravnanja policistov v sedanji situaciji, da so jo varnostniki izvršitelja B.B. pretepli z nedovoljenimi prejemi, policisti pa zaprli na varovan oddelek bolnišnice .... Zaradi nezakonitega in koruptivnega delovanja toženke, odvetnica ne more na sodišče vložiti zahteve za odpravo nepravilnosti delovanja izvršitelja B.B., ki pa je že razpisal javno dražbo, da bo C.C. poceni dobila vso opremo, premičnine in druge dragocenosti iz njenega doma.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi. Glede na prošnjo tožnice je ocenila, da je najbolj smiselno, da se tožnici v prvi fazi dodeli BPP v obliki pravnega svetovanja za vložitev pritožbe. Toženka je postopala skladno z 28. členom ZBPP in izdala tako imenovano fazno odločbo. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je od strokovnega mnenja odvetnice glede vložitve pritožbe odvisno, ali se bo tožnici dodelila nadaljnja BPP ali ne. Odvetnica je odločbo prejela 16. 9. 2020, do danes pa ni posredovala navedb utemeljenih razlogov za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju I K 13966/2020 z dne 19. 8. 2020. 5. Tožba ni utemeljena.

6. BPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Oblike BPP določa 26. člen ZBPP, ki v prvem odstavku pravi, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje; za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 26. člena ZBPP).

7. BPP se praviloma dodeli v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP), pristojni organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (prva, druga in tretja alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

8. V obravnavani zadevi je bila tožnici odobrena BPP za pravno svetovanje v zvezi s preučitvijo sklepa Okrajnega sodišča v Kranju I K 13966/2020 z dne 19. 8. 2020 in morebitne vložitve pritožbe zoper omenjeni sklep (druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP). Po presoji sodišča je toženka v prvi fazi tožnici utemeljeno dodelila BPP samo za pravno svetovanje pri odvetnici, saj podatki iz prošnje za dodelitev BPP o zadevi, v kateri je tožnica želela vložiti pritožbo, niso zadoščali za ugotovitev, ali bi tožnica z vložitvijo pritožbe uspela oz. ali je v predmetni zadevi izpolnjen vsebinski kriterij iz 24. člena ZBPP, ki je potreben za dodelitev BPP. Pred izdajo izpodbijane odločbe je toženka tožnico pozvala na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP. Tožnica je bila s pozivom pozvana, da pojasni pritožbene razloge zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju in vsa dejstva in okoliščine v zvezi s to zadevo, vendar tožnica na poziv ni odgovorila. Kljub temu, da toženka ni mogla preveriti izpolnjevanja vsebinskega kriterija, prošnje za dodelitev BPP ni zavrnila, ampak je tožnici dodelila BPP v omejenem obsegu, kot pravno svetovanje pri odvetnici, z možnostjo, da se o morebitni vložitvi pritožbe odloči po prejemu nasveta oz. priporočila odvetnice, opravljenega na podlagi pravnega svetovanja, iz katerega bo razvidna ocena odvetnice o tožničinih verjetnih izgledih za uspeh v postopku. Glede na vsebino tožničine prošnje za dodelitev BPP, sodišče torej ugotavlja, da s tem, ko je toženka dodelila BPP v omejenem obsegu, ni kršila določb postopka, zaradi katerih bi moralo sodišče izpodbijano odločbo odpraviti.

9. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Sodišče je o tožbi lahko odločilo na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov. Sodišče je odločilo izven glavne obravnave, ker ključne dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama niso sporne (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).