Jedro

Zapadlost dolžnikove obveznosti plačila zneska 939.565,46 EUR upniku je odvisna od dejstva oziroma pogoja, navedenega v notarskem zapisu, to je (ne)imenovanja tretjega člana komisije do dne 16. 6. 2023 oziroma (ne)sprejema odločitve komisije do 31. 8. 2023. Prav tak položaj, ko zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, pa ZIZ izrecno predvideva v tretjem do petem odstavku 20.a člena. Določeno je, da se v takem primeru zapadlost dokazuje s pisno izjavo upnika dolžniku, da je terjatev zapadla, oziroma z notarjevim obvestilom o zapadlosti.

Po stališču Vrhovnega sodišča RS niti v primeru, ko zapadlost terjatve ne izhaja že iz notarskega zapisa, zahteva po predložitvi izjave o zapadlosti oziroma obvestila notarja ne velja absolutno. Na način iz tretjega do petega odstavka 20.a člena ZIZ mora upnik zapadlost terjatve dokazovati, ko z izjavo o zapadlosti uresniči določeno oblikovalno upravičenje, ne pa tudi, ko je zapadlost odvisna le od nastopa določenega negativnega dejstva, ki izhaja že iz samega notarskega zapisa. Takrat zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo navede, da je negativno dejstvo nastopilo. Dolžnikov položaj pa je varovan z možnostjo vložitve ugovora.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih I. in II. točki izreka ter v ugodilnem delu III. točke izreka, potrdi.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika z dne 22. 8. 2023 (I. točka izreka) in odločilo, da dolžnik sam nosi svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka), upniku pa je dolžan povrniti izvršilne stroške v znesku 3.509,94 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila; v presežku je upnikov stroškovni predlog zavrnilo (III. točka izreka).

2.Dolžnik je vložil pravočasno pritožbo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga za izvršbo, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Kot bistveno navaja, da je odločitev o zavrnitvi ugovora napačna in v nasprotju z načelom formalne legalitete, na katerem temelji izvršilni postopek. Poleg tega se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do vseh ugovornih navedb in s tem absolutno bistveno kršilo določbe postopka. Iz besedila Dogovora na nobenem mestu ne izhaja, da je zapadlost sporne terjatve vezana na rok. Roki so določeni za: - imenovanje posameznih članov komisije s strani naročnika in izvajalca (9. 6. 2023), - imenovanje tretjega člana komisije (16. 6. 2023), - sprejem odločitve o utemeljenosti zahtevkov (31. 8. 2023). Ker je v Dogovoru določeno, da je izvajalec od naročnika upravičen zahtevati plačilo 939.656,46 EUR, če komisija ni imenovana ali ne sprejme odločitve v dogovorjenem roku, je jasno, da je nastanek sporne terjatve sicer najprej res odvisen od nastopa pogoja, tj. bodočega in hkrati negotovega dejstva. Vendar mora biti za njeno zapadlost nato določen še čas oziroma trenutek izpolnitve navedene obveznosti. Tega v Dogovoru ni. Dogovor torej zgolj določa, da nastane terjatev v višini 939.656,46 EUR, če komisija ni imenovana ali ne sprejme odločitve v dogovorjenem roku. V kateremkoli izmed teh primerov je upnik upravičen zahtevati plačilo tega zneska, pri čemer rok, v katerem mora dolžnik plačati nastalo terjatev, iz besedila dogovora ne izhaja. Če bi bila komisija imenovana in bi sprejela odločitev do 31. 8. 2023, terjatev upnika sploh ne bi nastala, ker se ne bi izpolnil odložni pogoj za nastanek te terjatve. Predpostavka za nastanek sporne terjatve po Dogovoru je torej predhodna izpolnitev pogoja. Bodočnost oziroma negotovost navedenih dejstev sta bila v Dogovoru zamejena z roki. Gre torej za kombinacijo pogoja in roka, ki je pogosta v poslovni praksi. Po Dogovoru je nastanek terjatve odvisen od nastopa pogoja, katerega negotovost je zamejena z rokom. Besedilo tako onemogoča, da bi bili pogodbeni stranki v nedogled v negotovosti glede imenovanja posameznih članov komisije in njenega sprejema odločitve. Nastanek terjatve ob izpolnitvi odložnega pogoja pa še ne pomeni, da je terjatev tedaj tudi že zapadla. Tega Dogovor izrecno ne določa. Trenutek zapadlosti je sicer lahko vezan na trenutek izpolnitve pogoja za nastanek upnikove terjatve, vendar mora biti to v besedilu jasno zapisano. Besedilo Dogovora ne določa, kdaj oziroma do kdaj mora biti obveznost plačila v primeru, da se izpolni kateri od alternativno določenih pogojev, izpolnjena. Ni določeno, da terjatev zapade sočasno s tem, ko poteče katerikoli izmed rokov, na katere je vezan nastop pogojev, od katerih je odvisen nastanek terjatve. Sodišče je sicer zapisalo, da iz izvršilnega naslova jasno izhaja, da znesek zapade v plačilo takoj, ko je bilo jasno, da komisija kot celota ni bila imenovana. Vendar jasnost, ki jo omenja sodišče, ne temelji na besedilu Dogovora. Do interpretacije, da terjatev zapade takoj, ko je izpolnjen pogoj za njen nastanek, se je sodišče lahko dokopalo zgolj z uporabo razlagalnih metod, ki niso skladne z načelom formalne legalitete. Bistvena pri tem načelu je prav zahteva, da je predmet obveznosti konkretiziran do te mere, da je terjatev ugotovljena ali ugotovljiva brez ugotavljanja spornih dejstev v zvezi s terjatvijo. Tako, da je vsaka zamenjava izključena, torej enopomensko. Izvršilni naslov, v katerem obveznost ni določena skladno s tem standardom, ni izvršljiv. V konkretnem primeru zapadlosti v Dogovoru določenih obveznosti imenovanja članov komisije in sprejema odločitve glede utemeljenosti zahtevkov ne gre enostavno enačiti z zapadlostjo obveznosti plačila v tem postopku sporne terjatve. Niti upnik sam ne zagovarja enoznačne interpretacije spornih določb Dogovora. Ker tako Dogovor ne določa zapadlosti v tem postopku sporne terjatve, le-ta ne predstavlja notarskega zapisa, ki bi bil neposredno izvršljiv in kot tak primeren za izvršbo. Pod predpostavko, da je pogoj za nastanek terjatve 939.656.46 EUR že nastopil, terjatev zapade po upnikovem opominu ali zahtevku, upnik pa je upravičen zahtevati izpolnitev takoj po nastanku obveznosti (289. člen Obligacijskega zakonika: OZ). Če dolžnik zapadle obveznosti ne bi izpolnil prostovoljno, bi njeno izpolnitev upnik lahko zahteval v pravdnem postopku. V konkretnem primeru, ko postopek teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pa je bistveno, da je predmet obveznosti konkretiziran do te mere, da je ta ugotovljena ali ugotovljiva. Dolžnik je v ugovoru med drugim ugovarjal, da iz četrtega odstavka 3. člena Dogovora ne izhaja jasno, na imenovanje katerega člana komisije naj bi bila zapadlost (nastanek) terjatve vezana. Dolžnik je pri tem izpostavil možno interpretacijo, da je vezana na imenovanje posameznega člana komisije z njegove strani. Ker je dolžnik svojo obveznost izpolnil, sporna terjatev ni nastala in posledično ni mogla zapasti. Sodišče je navedeni ugovor dolžnika povzelo, ni pa se do njega opredelilo. Prav tako ni navedlo, zakaj šteje, da je navedeni razlog nerelevanten za razsojo v konkretni zadevi. S tem je sodišče dolžniku odvzelo pravico do pravnega sredstva ter storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3.Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Glede na vsebino pritožbenih navedb in pritožnikov (ne)uspeh v postopku pred sodiščem prve stopnje je višje sodišče štelo, da se dolžnik pritožuje zoper I. in II. točko izreka izpodbijanega sklepa ter zoper ugodilni del III. točke izreka (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovannju: ZIZ). V tem obsegu je višje sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti o uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

6.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnika s sklepom o izvršbi z dne 27. 7. 2023 zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi Dogovora v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV .../23 zaradi izterjave glavnice v znesku 939.656,46 EUR s pripadki. Konkretno je podlaga za izdajo sklepa o izvršbi četrti odstavek 3. člena Dogovora. Z izpodbijanim sklepom pa je prvostopenjsko sodišče odločalo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki ga je dolžnik vložil iz ugovornih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Po mnenju dolžnika namreč notarski zapis SV .../23 Dogovora ni izvršljiv oziroma ni primeren izvršilni naslov za izterjavo izterjevane terjatve. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ugovor ni utemeljen.

7.Skladno s prvim odstavkom 3. člena Dogovora se naročnik (v tej zadevi dolžnik) in izvajalec (v tej zadevi upnik) dogovorita, da bosta za odločitev o utemeljenosti zahtevkov naročnika do izvajalca in izvajalca do naročnika imenovala komisijo, ki jo bodo sestavljali neodvisni in s strankama nepovezani strokovnjaki. Vsaka stranka bo najpozneje do 9. 6. 2023 imenovala svojega člana komisije, tako imenovana dva člana pa bosta najpozneje do 16. 6. 2023 skupaj imenovala tretjega člana komisije. Skladno z drugim odstavkom 3. člena Dogovora mora komisija odločitev o utemeljenosti zahtevkov naročnika in izvajalca sprejeti najpozneje v roku enega meseca po imenovanju vseh treh članov, oziroma najkasneje v roku 3 mesecev od sklenitve Dogovora. V četrtem odstavku 3. člena Dogovora je določeno, da če naročnik ne bi spoštoval rokov iz prvega odstavka, da imenuje komisijo do 9. 6. 2023, se zaveže izvajalcu plačati pogodbeno kazen v višini 500.000,00 EUR. V primeru, da komisija ni imenovana ali ne sprejme odločitve v dogovorjenem roku, to je do 31. 8. 2023, pa je izvajalec od naročnika upravičen zahtevati plačilo še neizplačanega zneska do kumulativnega zneska 8.651.151,83 EUR, tj. 939.656,46 EUR.

8.Dolžnik v obravnavani pritožbi vztraja pri ugovornem stališču, da notarski zapis SV.../23 Dogovora ni izvršljiv, oziroma da ni primeren v izvršilni naslov za izterjavo uveljavljane terjatve v znesku 939.656,46 EUR. In sicer iz razloga, ker v Dogovoru ni določen datum zapadlosti terjatve. Pritožbeno sodišče navedenemu ne pritrjuje. Drži sicer, da zapadlost terjatve upnika (izvajalca), da mu dolžnik (naročnik) plača 939.656,46 EUR, iz samega notarskega zapisa SV.../23 - Dogovora ne izhaja (prim. drugi odstavek 20.a člena ZIZ). Vendar pa navedeno ne pomeni, da zato notarski zapis Dogovora SV.../23 ni izvršljiv oziroma da ni primeren izvršilni naslov za izvršbo. Zapadlost dolžnikove obveznosti plačila zneska 939.565,46 EUR upniku je odvisna od dejstva oziroma pogoja, navedenega v notarskem zapisu, to je (ne)imenovanja tretjega člana komisije do dne 16. 6. 2023 oziroma (ne)sprejema odločitve komisije do 31. 8. 2023. Prav tak položaj, ko zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, pa ZIZ izrecno predvideva v tretjem do petem odstavku 20.a člena. Določeno je, da se v takem primeru zapadlost dokazuje s pisno izjavo upnika dolžniku, da je terjatev zapadla, oziroma z notarjevim obvestilom o zapadlosti.1 Po stališču Vrhovnega sodišča RS pa niti v primeru, ko zapadlost terjatve ne izhaja že iz notarskega zapisa, zahteva po predložitvi izjave o zapadlosti oziroma obvestila notarja ne velja absolutno. Na način iz tretjega do petega odstavka 20.a člena ZIZ mora upnik zapadlost terjatve dokazovati, ko z izjavo o zapadlosti uresniči določeno oblikovalno upravičenje, ne pa tudi, ko je zapadlost odvisna le od nastopa določenega negativnega dejstva, ki izhaja že iz samega notarskega zapisa. Takrat zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo navede, da je negativno dejstvo nastopilo. Dolžnikov položaj pa je varovan z možnostjo vložitve ugovora.2

9.Kot rečeno, je v obravnavani zadevi zapadlost dolžnikove obveznosti plačila 939.656,46 EUR vezana na neimenovanje tretjega člana komisije do 16. 6. 2023 oziroma na nesprejem odločitve komisije do 31. 8. 2023 (negativno dejstvo). Tudi sicer pa je upnik izvršilnemu predlogu priložil obvestilo notarke A. A. z dne 20. 6. 2023, iz katerega izhaja, da je notarka dolžnika priporočeno po pošti obvestila, da je zaradi neimenovanja tretjega člana komisije konkretna terjatev upnika v znesku 939.656,46 EUR zapadla dne 19. 6. 2023 (četrti in peti odstavek 20.a člena ZIZ). Navedeno pomeni, da je v obravnavani zadevi pogoj zapadlosti terjatve plačila 939.656,46 EUR v vsakem primeru izpolnjen in ni bistveno, da zapadlost ne izhaja iz samega notarskega zapisa. To niti ni potrebno, saj se zapadlost terjatve iz notarskega zapisa lahko dokazuje tudi na način iz tretjega do petega odstavka 20.a člena ZIZ. Pritožbeno stališče, da notarski zapis SV .../23 ni izvršljiv oziroma da ni primeren izvršilni naslov za izvršbo, tako ni pravilno.

10.Nazadnje se dolžnik sklicuje na na absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta naj bi bila podana, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dolžnikove ugovorne navedbe, da iz četrtega odstavka 3. člena Dogovora ne izhaja jasno, na imenovanje katerega člana komisije naj bi bila zapadlost (nastanek) terjatve vezana. Tudi temu očitku ni mogoče pritrditi. Iz besedila četrtega odstavka 3. člena Dogovora jasno izhaja, da sta nastanek in zapadlost dolžnikove obveznosti plačila 939.656,46 EUR upniku vezana na neimenovanje komisije kot take (torej v celoti) ali na nesprejem odločitve komisije do 31. 8. 2023. Medtem ko je dolžnikova obveznost plačila pogodbene kazni 500.000,00 EUR vezana na neimenovanje dolžnikovega (naročnikovega) člana komisije do 9. 6. 2023. Okoliščina, da se sodišče prve stopnje do tega dela ugovora ni posebej opredelilo, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ni vplivala.

11.Po povedanem uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev o glavni stvari je pravilna, posledično je pravilna tudi odločitev o stroških ugovornega postopka (peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ ter prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče niti ob uradnem pravnem preizkusu ni našlo nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanih I. in II. točki izreka ter v ugodilnem delu III. točke izreka, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Glede na neuspeh s pritožbo dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako krije sam svoje stroške dogovora na pritožbo upnik, saj z njim ni prispeval k odločitvi višjega sodišča in tako ne gre za potrebne stroške postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Oboje je treba dolžniku poslati priporočeno po pošti (peti odstavek 20.a člena ZIZ).

2VSRS sklep III Ips 26/2019. Prim. tudi VSRS sklepa II Ips 46/2022 in II Ips 114/2019.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 20a, 20a/2, 20a/3, 20a/4, 20a/5, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 289 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.