Jedro

Zahteva za dodelitev BPP v tem postopku je bila pravnomočno zavrnjena, ker je toženka štela, da gre za očitno nerazumno zahtevo, v kateri tožnik nima izgledov za uspeh. Tožnik s tem, ko se sklicuje da je sodišče predlagalo njegovo postavitev pod skrbništvo, ne navaja spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev toženke o verjetnosti izgledov za uspeh v tožbi za plačilo odškodnine zaradi škode, ki jo je tožnik domnevno utrpel zaradi postopkov, ki so tekli, preden je vložil tožbo za plačilo odškodnine.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje ter oprostitev plačila stroškov v zadevi plačila odškodnine 1 milijon EUR zaradi protipravnega ravnanja državnih organov, ki se je obravnavala pred Okrožnim sodiščem v Krškem, sedaj pa pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod I P 48/2020. V prošnji je navedel, da je 29. 11. 2019 vložil odškodninsko tožbo zoper deležnike politično montiranega sodnega postopka odvzema poslovne sposobnosti, med postopkom izvedenih zlorab osebnih podatkov za izvršitev napada na življenje in telo, mučenje, poskus umora in posledično izvršenega preventivnega pregleda, z motivom zagotoviti prisilno zdravljenje in s tem diskreditacijo napadene osebe. V tem postopku potrebuje pomoč odvetnika tudi zaradi napada na njegovo integriteto, saj Okrožno sodišče v Novem mestu sistematično, nasilno, agresivno in nerazumno ponavlja isto, nikoli dokazano dogmo. Zato je treba ukrepati, kar lahko relevantno izvede le pravnik.

3. Toženka navaja, da je pridobila spis Bpp 134/2020 in ugotovila, da je bila tožniku z odločbo, izdano v tej zadevi, že pravnomočno zavrnjena prošnja za odobritev BPP za pravno svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov postopka v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 48/2020. Ker je bilo o vsebinsko enaki zadevi že pravnomočno odločeno, je zahtevo na podlagi prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla.

4. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in zoper sklep vlaga tožbo. V njej obširno opisuje potek po njegovem prepričanju montiranega sodnega postopka odvzema poslovne sposobnosti, zaradi katerega je 29. 11. 2019 vložil 685 strani dolgo odškodninsko tožbo s prilogami in 9 stranmi dopolnitve. Tožba se je vodila pri Okrožnem sodišču v Krškem pod IP 124/2019, to sodišče pa jo je odstopilo Okrožnemu sodišču v Novem mestu, kjer se vodi pod IP 48/2020. To sodišče je sprožilo postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, ker je dvomilo o njegovi procesni sposobnosti, češ da vlaga obširne in nesistematične, tudi po 800 strani dolge vloge z nepovezanimi mislimi. Nepravdno sodišče je ocenilo, da razlogov za uvedbo postopka ni in da pravdno sodišče ni predlagatelj in niti udeleženec postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo pravdnega sodišča zoper odločitev Okrajnega sodišča v Krškem zavrglo.

5. Tožnik se strinja s tem, da je odločba Bpp 134/2020, s katero mu je bila zavrnjena prošnja za odobritev BPP za pravno svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov postopka v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 48/2020, pravnomočna. Vendar pa so pri izdaji te odločbe upoštevna povsem druga pravno relevantna dejstva. Toženka v zadevi Bpp 134/2020 ni dvomila o poslovni sposobnosti tožnika, čemur pa Okrožno sodišče v Novem mestu ne sledi, kar dokazuje, da gre za nekonsistentnost sodstva. Pri novi vlogi torej ne gre za enak pravni položaj tožnika, ki mu razpravljajoče sodišče ne priznava poslovne sposobnosti in ne želi vsebinsko obravnavati njegove tožbe. Tožnik z odločbo Bpp 134/2020 tudi ni pridobil nobene pravice niti mu niso bile naložene obveznosti, kar pomeni, da je toženka zmotno uporabila prvi odstavek 129. člena ZUP. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo organu v ponovno odločanje.

6. Tožba ni neutemeljena.

7. Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

8. Med strankama je nesporno, da je toženka z odločbo Bpp 134/2020 z dne 13. 7. 2020 zavrnila tožnikovo vlogo za dodelitev BPP za svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov v odškodninski tožbi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Novem mestu pod P 48/2020. Nesporno je tudi, da je ta odločitev pravnomočna.

9. Tožnik nima prav, ko trdi, da je toženka zmotno uporabila predpis, ker z odločbo Bpp 134/2020 ni pridobil nobene pravice oziroma mu ni bila dodeljena nobena obveznost. Citirana določba namreč določa tudi to, da se zahteva zavrže, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

10. Toženka pa je ugotovila, da se dejansko stanje in pravna podlaga zahtevka nista spremenila. Tožnik temu ugovarja, kot je mogoče smiselno razumeti iz njegove tožbe zato, ker naj bi Okrožno sodišče v Novem mestu pri Okrajnem sodišču v Krškem predlagalo njegovo postavitev pod skrbništvo. Vendar z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o prošnji za BPP za zastopanje v postopku postavitve pod skrbništvo. Iz tožnikove tožbe tudi sicer izhaja, da ta postopek niti ni bil uveden, ker Okrožno sodišče v Novem mestu ne more biti njegov predlagatelj. Prošnja za BPP, ki je bila zavržena, se nanaša na svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu P 48/2020. Zahteva za dodelitev BPP v tem postopku pa je bila pravnomočno zavrnjena, ker je toženka štela, da gre za očitno nerazumno zahtevo, v kateri tožnik nima izgledov za uspeh. Tožnik s tem, ko se sklicuje da je sodišče, ki vodi postopek P 48/2020, predlagalo njegovo postavitev pod skrbništvo, ne navaja spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev toženke o verjetnosti izgledov za uspeh v tožbi za plačilo odškodnine zaradi škode, ki jo je tožnik domnevno utrpel zaradi postopkov, ki so tekli, preden je vložil tožbo za plačilo odškodnine P 48/2020. 11. Izpodbijana odločitev je torej zakonita in pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (opisano v točki 8. te sodbe), med tožnikom in toženko ni sporno. Obravnava ni nujna, če ni spornih dejanskih in pravnih vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti na podlagi sodnega spisa in pisnih vlog strank. Gre za postopke, v katerih ni spornih dejstev, ki terjajo ustno predstavitev dokazov ali soočenje prič, če je imela stranka ustrezno možnost pisno predstaviti svoja stališča in izpodbijati dokaze. V teh primerih lahko država ob upoštevanju zahteve po učinkovitosti postopka odloči le na podlagi elementov spisa brez oprave obravnave v postopkih. Sistematično izvajanje obravnave bi namreč lahko nasprotovalo načeloma učinkovitosti in ekonomičnosti postopka in nenazadnje pripeljalo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zlasti v postopkih, ki terjajo prednostno ali hitro odločanje.1

12. Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Glej I Up 146/2021 in v njej navedene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.