Jedro

Opustitev postopanja po prvem odstavku 227.člena ZPP predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti. Ker pa je sodišče prve stopnje dokazno breme glede višine tožbenega zahtevka prevalilo na tožečo stranko, čeprav je bila izročitev obračuna provizije zakonska in pogodbena dolžnost tožene stranke, in se pri tem v zvezi z višino tožbenega zahtevka v celoti oprlo na obračun, ki ga je tožena stranka predložila šele s svojo zadnjo pripravljalno vlogo, ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se do njega opredeli, ji je s tem odvzelo pravico do izjave. Relativna kršitev določb postopka je tako prerasla v bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih III. in IV. točki izreka razveljavi, zadeva pa v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 6210/2015 z dne 22. 1. 2015 razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka sklepa tako, da se razveljavi v celoti (I. točka izreka), da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od prejema (te) sodbe tožeči stranki plačati 1.369,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 1. 2015 dalje do plačila (II. točka izreka), da se zavrne, kar zahteva tožeča stranka več ali drugače (III. točka izreka) ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške izvršilnega postopka v znesku 67,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 5. 2. 2015 dalje do plačila ter njene pravdne stroške v znesku 261,67 EUR, v 8 dneh od prejema (te) sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper III. in IV. točko citirane sodbe je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožbo vložila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, temu pa prilagodi še stroškovno posledico. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Na pravilno vročeno pritožbo je tožena stranka odgovorila s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne in sodbo v izpodbijanem delu potrdi. Tožeči stranki naj naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo.

4. Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku(1) - v nadaljevanju ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V sporih majhne vrednosti (kakršen je tudi obravnavani) velja, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava - pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter relativnih kršitev določb postopka sta v teh primerih torej izključena.

7. V tem pritožbenem postopku tožeča stranka prek zatrjevanja, da se ni mogla opredeliti do navedb v vlogi z dne 2. 6. 2015 oziroma do dokumenta „provizijski obračun - november 2014“ (katerega je kljub pozivu v tožbi tožena stranka predložila šele v svoji zadnji pripravljalni vlogi) uveljavlja dopusten pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP(2). Pritožbeno sodišče je zato presojalo, ali je le-ta utemeljen.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka že v tožbi kot dokaz o višini zahtevka predlagala provizijski obračun za november 2014 in toženo stranko pozvala, naj ga predloži. V tožbi pa je tudi že - v zvezi z navedenim dokumentom - izkazala brezpogojno edicijsko dolžnost tožene stranke (brezpogojno zato, ker se ji ni mogoče upreti niti s sklicevanjem na okoliščine iz 231. do 234. člena ZPP(3)), in sicer po določbi 826. člena OZ. Pojasnila je namreč, da je bila dolžnost tožene stranke, da izdela obračun provizije (ki pripada tožniku za opravljene posle za pretekli mesec), ki je bil podlaga za izdajo vtoževanega računa.

9. To pa pomeni, da bi sodišče prve stopnje takoj po vložitvi odgovora na tožbo(4) (saj je stranki vselej potrebno omogočiti, da se izjavi o edicijskem zahtevku) moralo slediti določbi prvega odstavka 227. člena ZPP in izdati sklep, s katerim bi od tožene stranke zahtevalo predložitev provizijskega obračuna za november 2014. Edino na ta način bi bilo namreč tožeči stranki pravočasno omogočeno, da se do le-tega argumentirano opredeli oziroma da še v prvi pripravljalni vlogi svoje navedbe o višini tožbenega zahtevka natančneje konkretizira in jih tudi dokaže. Opustitev postopanja po prvem odstavku 227.člena ZPP sama po sebi sicer predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ker pa je sodišče prve stopnje dokazno breme glede višine tožbenega zahtevka prevalilo na tožečo stranko, čeprav je bila izročitev obračuna provizije zakonska in pogodbena dolžnost tožene stranke, in se pri tem v zvezi z višino tožbenega zahtevka v celoti oprlo na obračun, ki ga je tožena stranka predložila šele s svojo zadnjo pripravljalno vlogo, ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se do njega opredeli, ji je s tem odvzelo pravico do izjave. Relativna kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP je tako prerasla v bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Sodbo sodišča prve stopnje je zato pritožbeno sodišče v izpodbijani III. točki (in posledično tudi IV. točki) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

11. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku, upoštevaje pravila postopka v sporih majhne vrednosti, o (preostalem) tožbenem zahtevku tožeče stranke ponovno odloči, ne da bi kršilo pravice katere od strank do izjave v postopku.

12. Ker je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje delno razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (2): Ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Op. št. (3): Prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2010, str.: 430. Op. št. (4): V katerem tožena stranka ni zanikala, da bi bila listina pri njej. Trdila je, da zaradi kršitev pogodbe tožnici ne dolguje ničesar.