Jedro

Dela čistilke in uporaba lestve (v zaprtem prostoru) ni mogoče kvalificirati kot nevarno dejavnost.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožnici plačati 43.800,00 EUR z obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Ne sprejema zaključka sodišč, da se je samoiniciativno lotila dela na lestvi in da je bila lestev „izpravna“ ter z obširnim povzemanjem in ocenjevanjem izpovedb posameznih prič izpodbija sprejeto dokazno oceno in skuša prikazati sklep o resničnosti njenih trditev, da se je poškodovala pri nalogah, ki spadajo v njen delokrog, in da lestev ni bila stabilna. Poleg tega meni, da je podana tudi objektivna odgovornost zavarovanca toženke, ker je bila lestev visoka dva metra, delo na takšni višini pa predstavlja nevarno dejavnost. Navaja, da je za popolno ugotovitev dejanskega stanja predlagala tudi postavitev izvedenca za varstvo pri delu, vendar je bil njen predlog zavrnjen. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Z revizijskimi navedbami, s katerimi tožnica povzema, ocenjuje in med seboj primerja izpovedbe prič ter skuša predstaviti sklep o resničnosti njenih trditev, da se je poškodovala pri nalogah, ki spadajo v njen delokrog, in da lestev ni bila stabilna, ni mogoče utemeljiti absolutne bistvene kršitve določb postopka. Vsebinsko namreč te navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene v obrazložitvah sodb sodišč prve in druge stopnje, zato tožnica v postopku z revizijo z njimi ne more uspeti, ker po tretjem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7. Tožnica neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka tudi, ko trdi, da bi moralo sodišče ugoditi njenemu dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca za varstvo pri delu. Uveljavljana kršitev iz drugega odstavka 287. člena ZPP bi bila kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana le v primeru, če sodišče ne bi navedlo razlogov, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo. Za to pa v obravnavanem primeru ne gre, ker tožnica (substancirano) izvedenca za varstvo pri delu sploh ni predlagala, predvsem pa zato, ker za ugotovitev, ali utor zadnje stopnice sede na prečno os lestve, ni potrebno posebno strokovno znanje (kot je pravilno navedlo že pritožbeno sodišče).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim je pritrdilo pritožbeno sodišče, izhaja, da se je tožnica poškodovala na delovnem mestu, v delovnem času, pri svojem delodajalcu, zavarovancu toženke. Tožničino delovno mesto je bilo v pralnici in kritičnega dne ji pomoč čistilki pri urejanju pisarne pomočnice direktorice ni odredil nihče od nadrejenih. V kritičnem času, ko je prišlo do nezgode, je bila odsotna ena od čistilk, zato so najeli čistilni servis in ni bilo potrebe, da prostore čisti tudi tožnica, ki je na to delo nihče ni razporedil. Tožnica se je čiščenja (na lestvi) lotila samovoljno, ne da bi ji nadrejeni to odredili in brez njihove vednosti z namenom, da bi pomagala svoji sodelavki. Ker za delo z lestvijo, ki je kot perica ne uporablja, ni bila ustrezno usposobljena, je ni dovolj razprla, da bi utor sedel na prečno os. Ugotovljeno je bilo tudi, da ni podlage za zaključek, da bi nadrejeni dopuščali, da perica občasno opravljala delo čistilke niti da bi jim to moralo biti znano. Lestev ni bila poškodovana, ampak je tožnica pri postavljanju ni razprla do konca, zato se utor na zadnji stopnici ni usedel na prečno os lestve. Revizijsko nesprejemanje teh dejanskih ugotovitev pa ni upoštevno (primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Upoštevajoč navedeno dejansko stanje protipravno ravnanje oziroma opustitev tožničinega delodajalca ni izkazana. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka, potrjena s strani pritožbenega sodišča, materialnopravno pravilna (131. člen Obligacijskega zakonika). Ob tem velja še dodati, da je materialnopravno pravilen tudi zaključek sodišč prve in druge stopnje, da dela čistilke in uporabe lestve (v zaprtem prostoru) ni mogoče kvalificirati kot nevarno dejavnost. 10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče tožničino revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).