Jedro

Tožena stranka je vračilo prejete BPP tožnici naložila, ker je ugotovila, da je bila tožnica v obdobju štirih let od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP solastnica 5/8 nepremičnine na naslovu, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo, vredno 197.020,00 EUR. Sodišče pa je izpodbijani sklep odpravilo, saj v njem ni podatkov, iz katerih bi izhajalo, da je tožnica navedeno premoženje pridobila po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, o navedeni ugotovitvi pa pred izdajo izpodbijanega sklepa niti ni bila seznanjena.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se sklep Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 340/2009-24 z dne 23. 7. 2014 odpravi in se zadeva vrne istemu sodišču v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka odmerjene na 10,00 EUR v roku 15 dni po prejemu te sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je toženka tožnici naložila, da v 15-ih dneh od prejema sklepa na tam naveden račun plača znesek v višini 370,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (I. točka izreka). Vračilo začasno založenih sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči je po II. točki izreka prihodek proračuna Republike Slovenije.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnici z odločbo Bpp 340/2009 z dne 29. 7. 2009 odobrena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z revizijo, ki jo bo tožnica vložila zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 1016/2008, da je bila revizija zoper sodbo s sklepom Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 886/2009 zavržena in da so bili poravnani stroški odvetnika iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči toženke z dne 14. 9. 2009. Toženka ugotavlja, da je bila tožnica v obdobju štirih let od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči solastnica 5/8 nepremičnine na naslovu ... to je parc. št. 1767/1 k.o. A., ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo, vredno 197.020,00 EUR. Ker tožnica v hiši, s skupno uporabno površino 162m2, živi skupaj s hčerko, toženka ob upoštevanju določb 24. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), ugotavlja, da znaša razlika med uporabno površino stanovanja in površinskim normativom uporabne površine 72m2. Glede na že navedeno vrednost hiše in solastniški delež tožnice (54.727,77 EUR) toženka ugotavlja, da tožnica presega premoženjski cenzus 13.780,00 EUR.

Na podlagi navedenih ugotovitev toženka zaključuje, da mora tožnica, ki ne izpolnjuje več premoženjskega pogoja za dodelitev Bpp po 13. členu ZBPP, v skladu z 49. člena ZBPP prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je izpodbijani sklep ničen, ker je nastopilo zastaranje ter se pri tem sklicuje na prvi odstavek 49. člena ZBPP. Opozarja, da je toženka protipravno dovolila izplačilo odvetnici, odgovorni za neuspeh, ki ji je bila po odločbi Bpp 340/2009 izdani dne 29. 7. 2009 dodeljena le za svetovanje in poročilo, ne pa tudi za vložitev revizije. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi oziroma razglasi za ničnega, zahteva izplačilo odškodnine v višini 1.600,00 EUR zaradi bistvene kršitve temeljnih človekovih pravic in povračilo materialnih stroškov.

Toženka je z odgovorom na tožbo, v katerem prereka tožbene očitke in trditve tožnice, sodišču posredovala upravni spis.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da tožnica z revizijo, ki jo je zanjo vložila odvetnica določena z odločbo Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 340/2009 z dne 29. 7. 2009, zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 1016/2008, ni uspela. Iz izpodbijane odločbe pa izhaja, da so bili odvetnici s sklepom z dne 14. 9. 2009 priznani in poravnani stroški v višini 370,80 EUR. Sporno tudi ni dejstvo, da je tožnica solastnica 5/8 stanovanjske hiše na parc. št. 1767/1 k.o. A. na naslovu ... vredne 197.020,00 EUR.

Prvi odstavek 49. člena ZBPP med drugim določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ni uspel, dolžan povrniti ta sredstva, če se je njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP. Če se ugotovi, da so nastopile okoliščine iz prvega odstavka tega člena, ravna pristojni organ za BPP po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči (peti odstavek 49. člena).

Spremembo okoliščin in neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč urejajo določbe 41. do vključno 43. člena ZBPP. Iz navedenih določb izhaja, da strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, da se za neupravičeno pravno pomoč šteje že plačana pravna pomoč (med drugim tudi zaradi spremembe podatkov, ki vplivajo na pravico do brezplačne pravne pomoči) in da lahko pristojni organ za BPP in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila. Po določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP, postopa pristojni organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače, po zakonu, ki ureja upravni postopek.

Ob upoštevanju že navedenih določil ZBPP in določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerih mora imeti stranka pravico do izjave v postopku (9. člen oziroma prvi odstavek 138. člena ZUP, v povezavi z 22. členom Ustave RS), je sodišče tožbi ugodilo zato, ker toženka tožnici ni dala možnosti, da izve za potek postopka preden je prejela izpodbijani sklep in da bi se na tej podlagi, lahko pred izdajo sklepa, tudi izrekal o pomembnem dejstvu za odločitev, ki ga je toženka ugotovila po uradni dolžnosti.

Za ugotovitev, da je tožnica premoženje (5/8 hiše) pridobila po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, na kateri toženka utemeljuje uporabo prvega odstavka 49. člena ZBPP, toženka v izpodbijanem sklepu ni navedla podatkov, iz katerih bi to pravno pomembno dejstvo moralo izhajati. Tožnica pa o navedeni ugotovitvi pred izdajo izpodbijanega sklepa sploh ni bila seznanjena. V predmetni zadevi je nespoštovanje določbe prvega odstavka 9. člena ZUP oziroma prvega odstavka 138. člena ZUP imelo vpliv na zakonitost odločitve, kajti med strankama ostaja sporno tudi vprašanje štiriletnega roka iz prvega odstavka 49. člena ZBPP.

Ob vsem navedenem sodišče opozarja, da v postopku izdaje izpodbijanega sklepa tudi niso bile uporabljene določbe zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči, na katere napotuje peti odstavek 49. člena ZBPP. Zaradi navedenega ravnanja toženke, je tožnica v postopku izgubila možnost, da bi lahko predlagala dogovor o načinu vračila prejete pomoči glede na višino dohodka upravičenke in njen socialni položaj (četrti odstavek 43. člena ZBPP).

Sodišče pripominja, da je neutemeljen ugovor tožnice o zastaranju. V navedenem določilu je s 4-letnim rokom namreč določeno obdobje, v katerem izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca (v situaciji, ko mu terjatev iz naslova stroškov postopka do nasprotne stranke ni nastala, ker v postopku ni uspel) lahko povzroči terjatev RS do upravičenca. Prav tako tožnica ne more uspeti z ugovorom, s katerim smiselno prenaša odgovornost na odvetnico in z ugovorom, da sodišče v odločbi o dodelitvi BPP tožnici, ni imelo podlage za izplačilo stroškov odvetnici. Prvo navedeni ugovor bi tožnica lahko uveljavljala kvečjemu v morebitnem odškodninskem postopku zoper odvetnico, drugi ugovor pa v že navedeni odločbi o dodelitvi Bpp sploh nima dejanske podlage.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in prvem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Tožnici, ki je v tem upravnem sporu uspela, je sodišče priznalo vse priglašene stroške, saj so le-ti nižji od zneska določenega v že navedeni določbi Pravilnika.