Jedro

Odvzem poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Tako gre v tem primeru, ko ni sporno, da je bila tožniku zaradi kverulantstva delno odvzeta poslovna sposobnost, njegov skrbnik pa tako vložene tožbe ni odobril, za neobstoječe dejanje tožnika, zato je sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je 24. 10. 2016 vložil tožbo zoper toženo stranko, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Republiko Slovenijo, Ministrstvo za finance, Finančno upravo RS, zaradi prejema davčne izvršbe nedavčne denarne obveznosti.

2. Po prejemu tožbe je sodišče tožniku poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, tožnik pa je skladno s poukom iz plačilnega naloga zaprosil za oprostitev plačila sodne takse. V tem postopku je sodišče, na podlagi podatkov uradnih evidenc ugotovilo, da je bil tožniku z odločbo Centra za socialno delo Šentjur št. 1221-59/2011-6 z dne 29. 11. 2011 postavljen skrbnik, Center za socialno delo Šentjur (v nadaljevanju CSD Šentjur), ker je bila tožniku s sklepom Temeljnega sodišča v Kranju, št. N 147/93, delno odvzeta poslovna sposobnost. 3. Tožba ni dovoljena.

4. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

5. Tožnik je torej pravdno nesposobna stranka, ki mu je bila s sklepom Temeljnega sodišča v Kranju, št. N 147/93, zaradi kverulanstva delno odvzeta poslovna sposobnost, s čimer je izgubil tudi pravdno sposobnost. Zaradi navedenega tožnik ne more sam veljavno vložiti tožbe, s katero se začne upravni spor. Dolžnost sodišča v upravnem sporu je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

6. V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona. Sodišče nadalje ugotavlja, da je bil za tožnikovega stalnega skrbnika imenovan CSD Šentjur, ki v skladu z drugim odstavkom 208. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) šteje za tožnikovega skrbnika, s pravicami in dolžnostmi skrbnika mladoletnika, ki je že star 15 let (108. do 112. člen ZZZDR), kar v nadaljevanju pomeni, da je za veljavnost (dovoljenih) poslov potrebna odobritev skrbnika.

7. Ker je v obravnavanem primeru tožnik vložil tožbo sam, je Upravno sodišče CSD Šentjur, na podlagi 81. člena ZPP, pozvalo, da se izjasni glede vložene tožbe. CSD Šentjur je z dopisom št. 1221-59/2011-6 z dne 8. 3. 2016 Upravno sodišče obvestil, da obravnavane tožbe ne odobrava.

8. Odvzem poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Tako gre v tem primeru, ko ni sporno, da je bila tožniku zaradi kverulantstva delno odvzeta poslovna sposobnost, njegov skrbnik pa tako vložene tožbe ni odobril, za neobstoječe dejanje tožnika, zato je tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.