21. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 5. junija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 2210/2005 z dne 11. 10. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane sklep o izvršbi v veljavi v delu, v katerem je pritožnik dolžan tožeči stranki plačati 5.279 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, v presežku, to je 13.192,10 SIT, pa je postopek zaradi delnega umika s strani tožeče stranke ustavilo. Sprejelo je stališče, da je pritožnik, kljub temu, da v spornem obdobju stanovanja ni imel priklopljenega na skupni sistem ogrevanja, kot solastnik kurilnice dolžan prispevati fiksne stroške kurilnice za obdobje od meseca maja do septembra 1992. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 22., 23. in iz 25. člena Ustave. Meni, da Višje sodišče ni odgovorilo na njegove navedbe, in sicer zlasti glede aktivne legitimacije tožeče stranke in glede utemeljenosti zahtevka po višini. S tem naj bi mu sodišče kršilo pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Meni tudi, da odločitev Višjega sodišča o obstoju aktivne legitimacije tožeče stranke ni v skladu s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. 351/99 z dne 14. 11. 2000 in s sklepom Vrhovnega sodišča št. II Ips 243/99 z dne 15. 12. 1999. Višjemu sodišču še očita, da mu je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker naj bi o sporu odločilo drugače, kot je isto sodišče sicer odločalo v identičnih sporih med istima strankama.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev Višjega sodišča (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) pritožniku ne more povzročiti pomembnejših posledic. Predmet izpodbijane sodbe je le še pritožnikova obveznost, da tožeči stranki plača 5.279 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Po oceni Ustavnega sodišča plačilo navedenega zneska standardu pomembnejših posledic očitno ne ustreza. Zato zadeva za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njo poleg dveh instanc rednega sodstva moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger