Jedro

Prenehanje delovnega razmerja nima nikakršnega vpliva na pogodbeno razmerje med tožencem in tožečo stranko, ki se nanaša na sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obvestilo zavarovalnici o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zato ne pomeni hkrati tudi odpovedi pogodbenega razmerja z zavarovalnico oziroma ne pomeni odpovedi pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 9861/2008 z dne 18. 11. 2008 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka in da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 84,45 EUR s pripadki.

2. Zoper sodbo vlaga laično pritožbo tožena stranka. Pritožnik v obrazložitvi navaja, da je sklenil dopolnilno zdravstveno zavarovanje do konca februarja 2008, potem je izgubil zaposlitev, zato je februarja 2008 poslal dopis zavarovalnici, da je s 01. 03. izgubil službo in da ne želi več imeti dodatnega zavarovanja, ker ga ne bo mogel vplačevati. Sprašuje se zakaj bi moral zavarovanje obdržati do izteka pogodbe, čeprav ga ni zmožen plačevati, ker nima niti sredstev za življenje. Po 01. 03. 2008 tudi ni koristil nikakršnih ugodnosti tožeče stranke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Čeprav bi glede na vrednost spornega predmeta sodišče prve stopnje spor lahko obravnavalo po pravilih postopka za spore majhne vrednosti, se za takšno možnost ni odločilo in je posledično v izpodbijani sodbi po pravnem pouku strankam dodelilo 15 dnevni pritožbeni rok v katerem je toženi vložil pritožbo.

5. V pritožbenem postopku je sporna uporaba materialnega prava, ki ga je sodišče prve stopnje tudi po mnenju višje sodišča pravilno uporabilo, ko je sprejelo materialnopravni zaključek da obvestilo toženca, da mu bo s 01. 03. 2008 prenehalo delovno razmerje, ne zadostuje za prekinitev pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.

6. Pritožnik šele v pritožbi prvič navaja, da je v dopisu, ki ga je poslal zavarovalnici in s katerim jo je obvestil, da je izgubil službo zapisal tudi, da ne želi več imeti dodatnega zavarovanja, ker ga ne bo mogel plačevati, zato naj ga izpišejo. Takšnega ugovora do zaključka obravnave na prvi stopnji ni podal. Pritožnik v pritožbi ni podal razlogov v smislu določila 337. člena ZPP ter dejstev, na katere se prvič sklicuje v pritožbi, da brez svoje krivde ni mogel navesti pravočasno, torej do zaključka obravnave na prvi stopnji, saj se naroka za glavno obravnavo niti ni udeležil, čeprav je bil nanj pravilno povabljen. Navedb, ki jih pritožnik prvič navaja v pritožbenem postopku, tako pritožbeno sodišče ne bo upoštevalo in se do njih tudi ne bo opredelilo.

7. Stališče sodišča prve stopnje, da prenehanje delovnega razmerja nima nikakršnega vpliva na pogodbeno razmerje med tožencem in tožečo stranko, ki se nanaša na sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – je pravilno. V skladu s 4. odst. 62. c člena Zakona o zdravstvenem varstvu lahko namreč zavarovanec poda odpoved pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju po poteku enega leta od začetka veljavnosti zavarovanja, pred tem rokom pa v primerih prenehanja statusa zavarovane osebe v obveznem zavarovanju. Odpovedni rok za zavarovanca je tri mesece. Toženec toženi stranki ni poslal izjave iz katere bi bilo mogoče zaključiti, da od prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja odstopa, obvestilo zavarovalnici o prenehanju pogodbe o zaposlitvi pa ne pomeni hkrati tudi odpovedi pogodbenega razmerja z zavarovalnico.

8. Za odločitev v tej zadevi ni bistveno ali je pritožnik storitve na podlagi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dejansko uporabljal. 9. Ker torej pogodba o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju ni bila odpovedana, je toženi dolžan plačati vse zapadle premije za mesece od februarja do novembra 2008, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutnih bistvenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

10. Ker je toženi v pritožbenem postopku propadel, nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 165. čl. ZPP).