Jedro

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da obrazložitev izpodbijanega sklepa o izvedenini dosega minimalni standard obrazložitve. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi navedlo razloge, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, opredelilo se je o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije. V točki 3. obrazložitve je sicer res navedlo, da naj pregleda spis od l. št. 304 do 388, torej v obsegu 97 strani, čeprav je teh strani 84, je pa navedlo tudi, da je bilo potrebno pregledati 108 prilog, ki vsebujejo več listov, tako da je moral za izdelavo dopolnitve preštudirati več kot 200 strani. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do zahtevnosti dopolnilnega mnenja in je ugotovilo, da gre za zahtevno dopolnitev, ker je moral izvedenec odgovoriti na zelo obsežne pripombe strank (glede na primerjavo s podobnimi primeri).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvo tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za opravljeno izvedensko delo z dne 22. 12. 2016 sodnemu izvedencu A.A., na naslovu .... priznalo nagrado v bruto znesku 345,00 EUR (točka I izreka). Sklenilo je, da se na to nagrado obračunata in plačata 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 30,53 EUR in 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v znesku 1,83 EUR (točka II izreka), da stroške izdelave izvedenskega dela v skupnem znesku 377,36 EUR plačata tožeča in tožena stranka vsaka v višini ene polovice, torej vsaka 188,68 EUR, in da bo celoten strošek izdelave izvedenskega dela najkasneje v roku 45 dni od dneva izdaje sklepa in prejema e-računa izvedenca poravnan iz predujma, ki je založen pri Delovnem sodišču v Celju (točka III izreka). Ugotovilo je, da izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV (točka IV izreka) in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (točka V izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila prvo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, torej zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in do poštenega sojenja iz člena 6(1) EKČP, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izvedencu nagrada za dopolnilno izvedensko delo ne pripada oziroma podredno, da pritožbi ugodi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, tožeči stranki pa naloži, da prvo toženi stranki povrne vse stroške pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za njihovo plačilo dalje do plačila. Navaja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z napotilom pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu, zato odločitev o ponovnem odločanju ne dosega standarda obrazloženosti. Ker nagrade ni obrazložilo, je pritožnici kršilo pravico do izjave po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, 22. člen Ustave RS in člen 6 EKČP, s tem pa pritožnici tudi ni zagotovljena pravica do popolnega in učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Zmotno je pri presoji zahtevnosti dopolnitve izvedenskega mnenja za odločilno štelo zahtevnost osnovnega izvedenskega mnenja in z ničemer ni obrazložilo zaključka, da se zahtevnost izvedenskega mnenja med 22. 7. 2016 in 22. 12. 2016 ni spreminjala. Zahtevnost dopolnilnega mnenja je potrebno ocenjevati glede na težo, kompleksnost, zapletenost strokovnih vprašanj, obseg dokumentacije in čas, ki je bil potreben za izdelavo strokovnih zaključkov, ne pa glede na zahtevnost osnovnega mnenja. Glede priznanega obsega študija spisa sodišče ni navedlo razlogov o tem, da je moral izvedenec pregledati skupaj 97 strani, saj temu ni tako, kar izhaja iz sklepa sodišča z dne 13. 12. 2016, kjer je bilo izvedencu naloženo, katere listne številke spisa naj vpogleda, ni mu pa bilo naloženo, da ponovno preuči celoten spis, ampak da naj se opredeli le do pripomb toženih strank. V izpodbijanem sklepu tudi ni navedeno, katere dodatne listine je moral izvedenec pregledati. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj svojega zaključka o višini odmerjene nagrade ni ustrezno obrazložilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Pd 269/2014 z dne 13. 12. 2016 izvedencu naložilo, da pisno dopolni svoje izvedensko mnenje z dne 22. 7. 2016 tako, da odgovori na vprašanja in se opredeli do pripomb prve toženke v pripravljalnih vlogah z dne 23. 8. 2016 na l. št. od 308 do 314 spisa in z dne 1. 9. 2016 na l. št. 332 do 333 spisa ter druge toženke v pripravljalni vlogi z dne 31. 8. 2016 na l. št. 319 do 321 spisa. Izvedenec je dopolnilno mnenje izdelal 22. 12. 2016. Sodišče je dne 31. 1. 2017 izdalo sklep o odmeri nagrade za opravljeno dopolnilno izvedensko delo, ki je bil na pritožbo prvo tožene stranke v delu, ki se je nanašal nanjo, razveljavljen in vrnjen sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem je izdalo sedaj izpodbijani sklep, s katerim je izvedencu na podlagi 48. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 88/2010 do 35/2013) za študij spisa po postavki "nad 200 do 500 strani" priznalo 138,00 EUR, za pisno dopolnitev mnenja pa po 51. členu Pravilnika "zelo zahtevna dopolnitev izvedenskega mnenja" 207,00 EUR, skupaj torej 345,00 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo razloge, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, opredelilo se je o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije. V točki 3. obrazložitve je sicer res navedlo, da naj pregleda spis od l. št. 304 do 388, torej v obsegu 97 strani, čeprav je teh strani 84, je pa navedlo tudi, da je bilo potrebno pregledati 108 prilog, ki vsebujejo več listov, tako da je moral za izdelavo dopolnitve preštudirati več kot 200 strani. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do zahtevnosti dopolnilnega mnenja in je ugotovilo, da gre za zahtevno dopolnitev, ker je moral izvedenec odgovoriti na zelo obsežne pripombe strank (glede na primerjavo s podobnimi primeri).

7. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da obrazložitev izpodbijanega sklepa dosega minimalni standard obrazložitve, tako da so pritožbene navedbe o kršitvah po 8. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, kršitvi 22. člena Ustave RS in člena 6(1) Konvencije o človekovih pravicah neutemeljene.

8. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo prvo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Skladno z določbo 1. odstavka 360. člena ZPP je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP in 154. členu istega zakona. Prvo tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške.