Jedro

Tožeča stranka kot kvalificirani imetnik deleža kapitala oziroma glasovalnih pravic v banki C., ne izpolnjuje merila primerne finančne trdnosti iz 3. točke prvega odstavka 48. člena ZBan-1, ker ni zagotovila potrebnih virov sredstev za sodelovanje pri nujni dokapitalizaciji banke C. in s tem ne izkazuje sposobnosti za pridobivanje potrebnih finančnih sredstev, ki bi ji omogočila sodelovanje pri potrebni dokapitalizaciji banke C. v prihodnje.

Zaradi ravnanj tožeče stranke je bila ogrožena sposobnost banke C. ravnati v skladu s pravili o upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 4. poglavju ZBan-1. Vpliv določenih oseb na upravljanje ali poslovanje banke v smislu 2. točke prvega odstavka 48. člena Zban-1 je treba razlagati na način, da vsakršno delovanje v organih upravljanja pomeni za te osebe možnost vplivanja na upravljanje oziroma vodenje poslov. Člani uprave oziroma nadzornega sveta morajo ravnati od trenutka nastopa svoje funkcije s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi upravljanja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je na podlagi prvega odstavka 31. člena in prvega odstavka 43. člena Zakona o Banki Slovenije (v nadaljevanju ZBS-1) ter prvega odstavka 363. člena Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1) z odločbo, oznaka: 31-24.30-2/12-1 z dne 18. 9. 2012 (v nadaljevanju odločba o začetku postopka), začela postopek proti tožeči stranki za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v banki C. d. d.. Banka Slovenije je nadaljevala postopek in ga končala z odločbo o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, oznaka: 31-24.30-2/12-2 z dne 6. 11. 2012 (v nadaljevanju odločba o odvzemu dovoljenja), sprejeto na podlagi prvega odstavka 55. člena ZBan-1 v povezavi s prvim odstavkom 31. člena ZBS-1. S to odločbo je odločila, da se tožeči stranki odvzame: dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v banki C., ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža po 1. točki 23. člena ZBan-1 (10 odstotkov) in manjši od 20 odstotkov glasovalnih pravic ali kapitala banke C., ki je bilo izdano dne 18. 1. 1999 z odločbo z oznako 65/4 (1. točka izreka); dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža po 2. točki 23. člena ZBan-1, in sicer ves delež glasovalnih pravic ali kapitala banke C., ki je manjši od 10 odstotkov (2. točka izreka); z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža tožeča stranka ne sme uresničevati glasovalnih pravic iz delnic banke C., za katere je bilo na podlagi 1. in 2. točke te odločbe, dovoljenje odvzeto (3. točka izreka).

2. Tožeča stranka v postopku sodnega varstva s tožbo izpodbija navedeni odločbi iz razlogov iz prvih treh točk prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odpravi odločbi tožene stranke z dne 18. 9. 2012 in z dne 6. 11. 2012, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Sodišče je z odgovorom tožene stranke seznanilo tožečo stranko.

5. Tožba ni utemeljena.

6. ZBan-1 v 125. členu določa, da mora banka zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (kapitalska ustreznost). Nadzor nad bankami in tudi nad tem, katera oseba lahko pridobi kvalificirani delež v določeni banki, je po ZBan-1 naloga Banke Slovenije. Po določbi prvega odstavka 23. člena ZBS-1 Banka Slovenije opravlja nadzor nad bankami, hranilnicami in drugimi osebami na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, in na tej podlagi oblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil, ki zagotavljajo standarde varnega poslovanja bank in hranilnic. Zato se Vrhovno sodišče v presojo kriterijev, po katerih Banka Slovenije odloča o tem, komu bo dala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža delnic neke banke, ne more spuščati. V postopku sodnega varstva lahko presoja samo, ali je imel vlagatelj zahteve možnost sodelovati v postopku v skladu z zakonom in ali pri tem ni prišlo do bistvenih procesnih kršitev, ter v mejah razlogov, navedenih v tožbi, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Takšno stališče je skladno s stališčem Vrhovnega sodišča v zadevi G 3/2002. V teh okvirih je Vrhovno sodišče odločalo tudi v tej zadevi.

7. V obravnavani zadevi iz izpodbijane odločbe, kar potrjujejo tudi upravni spisi, izhaja, da je tožena stranka dne 18. 1. 1999 tožeči stranki izdala odločbo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v banki C., ki posredno ali neposredno dosega ali presega 15 % delež kapitala ali glasovalnih pravic te banke. Na podlagi te odločbe bi tožeča stranka lahko pridobila 23,46 % delež pri upravljanju banke C. Na dan 29. 12. 2006, ko je začel veljati ZBan-1, je imela tožeča stranka 16,07 % delež v upravljanju in 13,53 % delež v kapitalu banke C. Ker je tožeča stranka od uveljavitve ZBan-1 ohranjala kvalificirani delež v glasovalnih pravicah in delež v kapitalu banke C. v razponu od 10 do 20 %, se na podlagi prvega odstavka 77. člena novele ZBan-1C (Ur. l. RS, št. 19/2009) v zvezi s 1. točko drugega odstavka 45. člena ZBan-1 to dovoljenje šteje za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke C., ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 % glasovalnih pravic ali kapitala banke C. 8. V postopku nadzora je tožena stranka ocenila, da tožeča stranka kot kvalificirani imetnik deleža kapitala oziroma glasovalnih pravic v banki C., ne izpolnjuje merila primerne finančne trdnosti iz 3. točke prvega odstavka 48. člena ZBan-1, ker ni zagotovila potrebnih virov sredstev za sodelovanje pri nujni dokapitalizaciji banke C. in ne izkazuje sposobnosti za pridobivanje potrebnih finančnih sredstev, ki bi ji omogočila sodelovanje pri potrebni dokapitalizaciji banke C. v prihodnje. Tožena stranka je med drugim pregledala finančne podatke o izpostavljenosti tožeče stranke v bančnem sistemu RS po stanju 31. 7. 2012, poročilo neodvisnega revizorja KPMG Slovenija z dne 29. 6. 2012, bilanco stanja na dan 31. 12. 2011 in izdala odločbo o začetku postopka, ki je bila vročena tožeči stranki. Slednja je v svojem odgovoru na odločbo ugovarjala utemeljenosti razlogov za začetek postopka. Po prejemu odgovora tožeče stranke pa je tožena stranka izdala odločbo o odvzemu dovoljenja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je zavrnila ugovore tožeče stranke ter presodila, da tožeča stranka ni izpodbila ugotovitev tožene stranke, da ne ustreza več merilu primernosti kvalificiranega imetnika.

9. ZBan-1 je v delu, kjer opredeljuje pogoje za odvzem dovoljenja, jasen in ne dopušča arbitrarne razlage. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožena stranka pravilno oprla svojo odločitev na določbe: 23. člena ZBS-1, 23. člena ZBan-1, 2. in 3. točke prvega odstavka 48. člena ZBan-1, 1. točke prvega odstavka in prve alineje 2. točke prvega odstavka 49. člena ZBan-1, 55. člena ZBan-1 in 125. člena ZBan-1. 10. V 55. členu ZBan-1 so določeni pogoji za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Tako lahko po 2. točki prvega odstavka tega člena Banka Slovenije odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če nastopijo druge okoliščine iz prvega ali drugega odstavka 49. člena tega zakona. V 49. členu ZBan-1 pa je med drugim določeno, da lahko Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka 48. člena tega zakona (1. točka prvega odstavka 49. člena ZBan-1).

11. V 48. členu ZBan-1 so določena merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika. Tako je v prvem odstavku med drugim določeno, da mora Banka Slovenije pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža presojati primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi tam navedenih meril. V 2. točki prvega odstavka 48. člena ZBan-1 so kot merilo za presojo primernosti kvalificiranega imetnika določeni ugled in izkušnje oseb, ki bodo imele možnost upravljati banko ali drugače vplivati na poslovanje banke, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve. V 3. točki prvega odstavka 48. člena ZBan-1 pa je kot merilo določena finančna trdnost bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje banka.

12. Na podlagi 59. člena ZBan-1, ki določa, da Banka Slovenije predpiše podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 48. člena tega zakona, je tožena stranka izdala Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev bank in hranilnic (Ur. l. RS, št. 21/2009), ki v prvem odstavku 5. člena določa, da mora biti finančni položaj kvalificiranega imetnika trden, tako da ne bo ogroženo poslovanje banke, v kateri ima kvalificirani delež. Po določbi drugega odstavka 5. člena Sklepa o imetnikih kvalificiranih deležev bank in hranilnic se šteje, da je finančni položaj kvalificiranega imetnika trden: če je bilo poslovanje kvalificiranega imetnika v zadnjih treh letih uspešno in stabilno; in če je mogoče sklepati, da finančni položaj bodočega kvalificiranega imetnika omogoča nakup kvalificiranega deleža in izvedbo poslovnega načrta banke za prihodnja tri leta, upoštevajoč višino kvalificiranega deleža, za katerega ima dovoljenje Banke Slovenije, način financiranja nakupa in dejavnost bodočega kvalificiranega imetnika.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavanem primeru tožena stranka pravilno in utemeljeno oprla svojo odločitev na v postopku z listinami izkazano pomanjkanje zakonskega pogoja finančne trdnosti kvalificiranega imetnika iz 3. točke prvega odstavka 48. člena ZBan-1. Banka Slovenije je, kot izhaja iz predloženih podatkov, banki C. izdala odredbe, v katerih je ugotovila, da banka C. ne izpolnjuje zahtev Banke Slovenije glede količnika kapitalske ustreznosti ter zahtevala njeno dokapitalizacijo. Tožeča stranka kljub nujnosti dokapitalizacije banke C. pri njeni dokapitalizaciji ni sodelovala, hkrati pa je z izjavo z dne 26. 3. 2012 izrecno zavrnila možnost, da bi z lastnimi sredstvi sodelovala pri morebitnih nadaljnjih dokapitalizacijah te banke. Zaradi ravnanj tožeče stranke je bila ogrožena sposobnost banke C. ravnati v skladu s pravili o upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 4. poglavju ZBan-1. Tožena stranka je natančno pojasnila ugotovljeno finančno stanje. Kot izhaja iz revidiranih podatkov tožeče stranke, ji pada izid iz poslovanja (EBIT), čista dobičkonosnost sredstev (ROA) ter čista dobičkonosnost kapitala (ROS). Tožeča stranka je sicer v letu 2011 nekoliko izboljšala kazalec lastniškega financiranja, vendar še vedno kaže dokaj nizek delež kapitala v bilančni vsoti (46 %). Za vplačilo novih delnic bi se tožeča stranka morala zadolžiti, s tem pa bi se kazalec lastniškega financiranja še poslabšal. Iz računovodskih izkazov po stanju 31. 12. 2011 namreč ne izhaja, da bi tožeča stranka razpolagala z zadostno količino likvidnih sredstev. Banka Slovenije ocenjuje, da bi zadolževanje tožeče stranke pri bankah lahko postalo problematično. V postopku je upoštevala podatke o izpostavljenosti bank v Sloveniji do tožeče stranke na dan 31. 7. 2012 in tudi podatke tožeče stranke o rekapitulaciji zadolženosti po najetih kreditih po bankah na dan 11. 10. 2012. Tožeča stranka na podlagi svojega poslovanja ne bi pridobila kvalificiranega poslovnega deleža, kar torej pomeni, da ji je ob takem dejanskem stanju bilo dovoljenje za kvalificirani poslovni delež utemeljeno odvzeto.

14. Tožena stranka je na podlagi 2. točke prvega odstavka 48. člena ZBan-1 pravilno izhajala tudi iz upoštevanja meril ugleda in izkušenj oseb, ki imajo na podlagi pridobitve kvalificiranega deleža tožeče stranke možnost upravljati banko C. oziroma drugače vplivati na poslovanje banke C. Kljub seznanitvi s tveganji, ki se jim banka C. izpostavlja, predsednik uprave in predsednik nadzornega sveta tožeče stranke nista aktivno delovala v smeri iskanja drugih investitorjev za dokapitalizacijo banke C. zaradi doseganja njene kapitalske ustreznosti. Predsednik uprave tožeče stranke, ki je hkrati predsednik nadzornega sveta banke C., in predsednik nadzornega sveta tožeče stranke, ki je hkrati član nadzornega sveta banke C., namreč nista sprejela ukrepov oziroma aktivnosti v smeri, da bi kvalificirani imetnik oziroma banka C. našla druge investitorje, ki bi bili pripravljeni zagotoviti potrebna sredstva za dokapitalizacijo banke C. Vsak (posamezni) član organa upravljanja delniške družbe prevzema namreč v zvezi z opravljanjem svoje funkcije osebno odgovornost do družbe, kar izhaja tudi iz ureditve odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje (ZFPPIPP). Vrhovno sodišče se strinja z mnenjem tožene stranke, da je treba vpliv določenih oseb na upravljanje ali poslovanje banke v smislu 2. točke prvega odstavka 48. člena ZBan-1 razlagati na način, da vsakršno delovanje v organih upravljanja pomeni za te osebe možnost vplivanja na upravljanje oziroma vodenje poslov. Zato mora imeti vsak član uprave licenco za to delovanje, na drugi strani pa je vzpostavljen nadzor nad vsakim članom nadzornega sveta banke in je dana možnost nadzorniku, da zahteva odločanje skupščine o razrešitvi posameznega člana nadzornega sveta. Skrbnost članov uprave in nadzornega sveta bank natančno določa Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic (Ur. l. RS, št. 62/2011). Po določbah tega Sklepa morajo člani uprave oziroma nadzornega sveta ravnati od trenutka nastopa svoje funkcije s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi upravljanja.

15. Kot je pravilno navedla že tožena stranka v svoji odločbi o odvzemu dovoljenja, z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja nastopijo pravne posledice iz 52. člena ZBan-1. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZBan-1 imetnik iz delnic banke, ki jih je pridobil ali jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik), nima glasovalnih pravic. Po določbi tretjega odstavka 52. člena ZBan-1 se glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni upravičen uresničevati, prištejejo h glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic banke. Ker je tožena stranka tožeči stranki že s 1. točko izreka izpodbijane odločbe odvzela dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v banki C., ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža po 1. točki 23. člena ZBan-1 (10 %) in manjši od 20 % glasovalnih pravic ali kapitala banke C., so bili izpolnjeni pogoji za uporabo 2. točke 23. člena ZBan-1. Če bi tožena stranka tožeči stranki odvzela le kvalificirani delež po 1. točki 23. člena ZBan-1, bi tožeča stranka v banki C. še vedno imela glasovalne pravice v deležu 10 % minus en glas, to pa bi posledično pomenilo, da bi se morale tem pravicam sorazmerno prišteti glasovalne pravice, odvzete drugemu kvalificiranemu imetniku. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča bi se s tem izničila posledica ugotovljenega dejanskega stanja, ki terja odvzem dovoljenja, kot sledi iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe o odvzemu dovoljenja.

16. Tožbeni ugovor, da je v odločbi o začetku postopka naveden napačen datum (31. 12. 2012) za podatke o dolgu tožeče stranke do bank v Sloveniji, je utemeljen. Toda, po presoji Vrhovnega sodišča zaradi napačne navedbe datuma ni podana bistvena kršitev določb postopka, zaradi katere bi bilo treba odločbo odpraviti, saj to ni vplivalo na odločitev o zadevi. Tožena stranka je namreč v svoji odločbi o odvzemu dovoljenja pojasnila, da je že iz dokaza, priloženega k odločbi o začetku postopka, razvidno, da se dokaz o izpostavljenosti bank v Sloveniji do tožeče stranke po stanju 31. 7. 2012 (ki je med prilogami), nanaša na datum 31. 7. 2012 in ne na 31. 12. 2012, kot je to napačno navedeno v odločbi o začetku postopka. Zato ta tožbeni ugovor tudi ne more vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 17. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih odločb o začetku postopka in o odvzemu dovoljenja pravilen in da sta odločbi pravilni in na zakonu utemeljeni, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1 v zvezi s 339. členom ZBan-1).

18. Ker je Vrhovno sodišče tožbo zavrnilo, tožeča stranka na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške tega postopka.