Jedro

Sklep o odložitvi izvršbe po tretjem odstavku 293. člena ZUP se po vsebini nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožnikov predlog za odložitev upravne izvršbe, ki je bila dovoljena s sklepom št. 06122-3066/2009/27 z dne 29. 6. 2012. V obrazložitvi med drugim navaja, da je bila zoper navedeni sklep sicer vložena pritožba, s čimer je bil izpolnjen eden izmed pogojev za odlog upravne izvršbe po tretjem odstavku 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), vendar pa ni bil izpolnjen tudi drugi, kumulativno predpisani pogoj, da mora zavezanec izkazati verjeten nastanek nepopravljive škode. Tožnik svoj predlog utemeljuje še s spremembo zakonodaje, kar pa ne predstavlja nobenega izmed zakonsko predpisanih razlogov za odlog izvršbe.

Tožnik v tožbi navaja, da se njegova štiričlanska družina stiska v 24 m2 velikem stanovanju, v izgradnjo stanovanjske hiše, ki je predmet inšpekcijskega postopka, pa je vložil vse svoje prihranke. Prizadeva si, da bi občina ob izdelavi podrobnega prostorskega plana predmetno parcelo uvrstila med zazidljiva zemljišča in meni, da so za to izpolnjeni vsi pogoji. Iz teh razlogov bi izvršitev naložene obveznosti, torej odstranitev stanovanjske hiše, zanj in za njegovo družino pomenila nepopravljivo materialno škodo. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne upravnemu organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek.

Tožba ni dovoljena.

Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Isti zakon v drugem odstavku 5. člena določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Sklep o odložitvi izvršbe po tretjem odstavku 293. člena ZUP se po vsebini nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino.

Izpodbijani sklep se torej nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, zato se z njim ne odloča o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. O tem je bilo odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov, iz tožbenih navedb pa ne izhaja, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal tožnikovo obveznost iz te odločbe in s tem posegal vanjo.

Nenazadnje niti iz prej omenjene določbe tretjega odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bila odložitev izvršbe pravica zavezanca – izvršba se namreč odloži le izjemoma, če so za to izpolnjeni zahtevani pogoji (Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 253/2009 z dne 9. 7. 2009).

Poleg tega gre pri odložitvi izvršbe po 3. točki 293. člena ZUP za institut, o katerem se odloča s sklepom. Glede na določbo prvega in drugega odstavka 262. člena ZUP se namreč s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka oziroma se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z njegovo izvedbo ter se o njih ne odloča z odločbo. Ker z obravnavanim sklepom postopek o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan, ta sklep ne spada med sklepe, za katere prej omenjeni drugi odstavek 5. člena ZUS-1 odloča, da se lahko izpodbijajo v upravnem sporu.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zoper izpodbijani akt zavrglo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je bila vložena zoper akt, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.