Jedro

Tožba se po definiciji sestoji iz zahtevka (predlog), trditev o dejstvih in dokazov, s katerimi naj se zatrjevana dejstva ugotavljajo (1. odstavek 180. člena ZPP). Tudi sprememba tožbe mora tako po naravi stvari same biti utemeljena s trditvami o dejstvih (prim. 2. odst. 184. čl. ZPP). Te trditve (in dokazi) so praviloma novi z gledišča dotlej zatrjevanih. In ker zakon dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave (1. odst. 184. čl. ZPP), je edino logično, da zakon hkrati do istega časovnega mejnika dovoljuje tudi utemeljevanje spremenjene tožbe z novimi dejstvi in dokazi.

Dopustitev spremembe tožbe do konca glavne obravnave bi sicer izgubila vsak smisel.

Izrek

1.Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v 2/3., 2/4., 3. in 4. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2.V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se v nerazveljavljenem delu izpodbijana sodba potrdi.

3.Pritožba tožene stranke se zavrže. 4.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je uveljavljala (1) ugotovitev, da je najemno razmerje na podlagi sodne odpovedi prenehalo 10.5.2002, (2) da je tožena stranka sporne poslovne prostore dolžna prevzeti, (3) da se ugotovi, da je sporno najemno razmerje prenehalo zaradi razdrtja pogodbe po sili zakona samega 28.1.1999 in (4) ugotovitev, da je sporna najemna pogodbe nična.

Tožeča stranka je vložila proti sodbi sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo iz vseh treh pritožbenih razlogov ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka je vložila pravočasno pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka proti 3. točki izreka izpodbijane sodbe, to je v delu, v katerem je bil njen zahtevek za povračilo stroškov zavrnjen oziroma o njem ni bilo odločeno. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da predlogu tožene stranke za povračilo stroškov v celoti ugodi.

Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki v odgovor (344. člen ZPP), ki pa odgovora nanjo ni podala.

I. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena.

a) Pritožba tožeče stranke je utemeljena v delu, v katerem izpodbija odločitev sodišča prve stopnje iz 2/3. in 2/4. točke izreka.

Pritožbeno soidšče ugotavlja, da je v tem delu podana relativna bistvena kršitev 4. odst. 286. člena v zvezi s 1. odst. 184. čl. ZPP, kar je vplivalo na pravilnost izpodbijane sodbe (1. odst. 339. čl. ZPP) in na kar pritožnik smiselno pravilno opozarja.

V obravnavanem primeru je tožeča stranka s pripravljalno vlogo (list. št. 38) spremenila tožbo tako, da je uveljavljala drug zahtevek poleg obstoječega (2. odstavek 184. člena ZPP). Zahtevek po spremenjeni tožbi je tožeča stranka utemeljevala z dejstvi in dokazi, ki jih dotlej ni podala oziroma predlagala. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe (1. odst. 185. čl. ZPP), zaradi prepovedi iz 3. odst. 286. čl. ZPP pa ni upoštevalo dejstev, s katerimi je tožeča stranka spremenjeno tožbo utemeljevala.

Takšno stališče po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno. Uporaba

286. čl. ZPP v primeru spremembe tožbe namreč ne pride v poštev.

Tožba se po definiciji sestoji iz zahtevka (predlog), trditev o dejstvih in dokazov, s katerimi naj se zatrjevana dejstva ugotavljajo (1. odstavek 180. člena ZPP). Tudi sprememba tožbe mora tako po naravi stvari same biti utemeljena s trditvami o dejstvih (prim. 2. odst. 184. čl. ZPP). Te trditve (in dokazi) so praviloma novi z gledišča dotlej zatrjevanih. In ker zakon dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave (1. odst. 184. čl. ZPP), je edino logično, da zakon hkrati do istega časovnega mejnika dovoljuje tudi utemeljevanje spremenjene tožbe z novimi dejstvi in dokazi.

Dopustitev spremembe tožbe do konca glavne obravnave bi sicer izgubila vsak smisel. Določba 1. odst. 184. čl. ZPP je zato po presoji pritožbenega sodišča specialna v razmerju do 286. čl. ZPP, ko gre za nova dejstva (in dokaze), ki utemeljujejo spremenjeno tožbo.

Zato 286. člen ZPP ne velja za spremembo tožbe.

Iz doslej razloženega sledi, da je v tem delu podan razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz 1. tč. izreka te odločbe.

Odločitev o stroških postopka je akcesorna k odločitvi o tožbenem zahtevku. Odvisna je namreč od uspeha v postopku. Zaradi odločitve o glavni stvari, ki jo je pritožbeno sodišče delno razveljavilo, je moralo razveljaviti tudi 3. in 4. točko izpodbijanega sklepa.

b) Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča v 2/1. in 2/2. točki izreka izpodbijane sodbe dejansko stanje popolno ugotovilo in pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožnik pavšalno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb in dokazov tožeče stranke, zaradi česar izpodbijana sodba naj ne bi imela razlogov o odločilnih dejstvih. Ker navedeni očitki niso konkretizirani, pritožbeno sodišče na njih ne more konkretno odgovoriti.

Odpoved najemne pogodbe je eden izmed načinov prenehanja najemnega razmerja. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP) v 1. odstavku 24. člena daje možnost odpovedi le, če je bila najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas. Določilo 26. člena ZPSPP ureja (le) postopek odpovedi najemne pogodbe. Čeprav iz besedila 26. člena ZPSPP ne sledi izrecno, da se sodno opoveduje le pogodba, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, to izhaja iz sistematike zakona. Najemna pogodba, ki je bila sklenjena za določen čas, preneha namreč s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena, kot to izrecno določa naslednji, 27. člen ZPSPP. Ne to ne kakšno drugo določilo pa ne omenja možnosti prenehanja najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, z odpovedjo.

Določilo 4. odstavka 29. člena ZPSPP je treba razumeti v kontekstu besedila celotnega 29. člena ZPSPP, ki ureja (le) postopek pred sodiščem. Besedila 4. odstavka 29. člena ZPSPP tako ni moč razumeti, da ureja neko dodatno možnost za odpoved najemne pogodbe s strani najemnika. Določa le postopek pred sodiščem v primeru, če je odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, podal najemnik.

Iz doslej razloženega sledi, da sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek, povzet v 2/1. in 2/2. točki izreka izpodbijane sodbe.

Pritožbeni očitek, češ da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditev tožeče stranke, da sta se pravdni stranki naknadno dogovorili za najemno pogodbo za nedoločen čas, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje se je do navedenih trditev opredelilo in sicer posredno, ko je ugotovilo, da dejstev in dokazov iz pripravljalne vloge z dne

7.10.2002 zaradi 2. in 3. odstavkom 286. člena ZPP ne more upoštevati. Ta presoja je pravilna. Iz zapisnika o glavni obravnavi (list. št. 28) namreč izhaja, da je bil prvi narok opravljen dne

23.9.2002, in ne 7.10.2002, kot to zmotno meni pritožnik. Ker tožeča stranka niti ni zatrjevala, da navedenega dejstva brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku (2. odstavek 286. člena ZPP), ga sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (4. odstavek 286. člena ZPP).

Ker sodišče prve stopnje v 2/1. in 2/2. točki izreka izpodbijane sodbe ni storilo v pritožbi zatrjevanih kršitev, prav tako pa niso podane kršitve zakona, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je slednje odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (353. člen ZPP).

II. Pritožba tožene stranke ni dovoljena.

Iz dolej razloženega sledi, da je pritožbeno sodišče odločitev o stroških (3. in 4. točka izreka izpodbijanega sklepa) razveljavilo zaradi delne ugoditve pritožbi tožeče stranke proti sodbi. Sodišče prve stopnje bo o dosedanjih stroških postopka ponovno odločalo v novem postopku.

V opisani procesni situaciji tožena stranka nima (več) pravnega interesa za preizkus pravilnosti odmere stroškov.

Pravni interes je predpostavka dovoljenosti pritožbe ((3. odstavek

343. člena ZPP). Podan mora biti ves čas pritožbenega postopka. In ker je bila odločitev o stroških razveljavljena iz drugega razloga, je tožena stranka izgubila pravni interes za odločitev o pritožbi proti stroškovnemu delu izpodbijane sodbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku

165. člena ZPP.