Jedro

Tožnik je v relevantnem obdobju prejel 700,00 EUR regresa. Navedeni prejemek predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Toženka je upoštevala tudi potencialni tržni dohodek od pridelave na zemljiščih in v panjih. Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pavšalna cena dohodka, ki naj bi ga lastnik zemljišča pridobil z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na kmečkem gospodinjstvu. Gre torej za pavšalno oceno dohodka, ki ni nujno, da ga je prosilec tudi dejansko prejel.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za zastopanje na prvi stopnji v pravdni zadevi P 51/2020 Okrajnega sodišča v Krškem. Toženka je tožnikovo prošnjo z odločbo Bpp 380/2020 z dne 29. 9. 2020 zavrnila iz razloga, ker tožnik presega cenzus za odobritev BPP. Naslovno sodišče je s sodbo tožbi zoper omenjeno odločbo ugodilo, odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek z navodilom, da mora toženka podatke, ki jih je pridobila s strani FURS, posredovati tožniku, da se o njih izjavi. V ponovljenem postopku je toženka tožnika seznanila z mesečnimi prejemki v mesecu juniju, juliju in avgustu 2020. Seznanila ga je, da je v mesecu juliju prejel še regres in da je v letu 2019 prejel dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in potencialnega tržnega dohodka od pridelave na zemljiščih in panjih ter ga pozvala, da se o navedenih zneskih izjavi, kar je tožnik tudi storil. 2. Toženka se v nadaljevanju obrazložitve sklicuje na tretji odstavek 11. člena in 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Finančno stanje se presoja na podlagi mesečnega povprečja plač, prejetih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP. Tožnik je v navedenem obdobju prejel povprečno 892,70 EUR neto dohodka iz naslova plače in nadomestila iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnik prejema tudi tržni dohodek od pridelave na zemljiščih in v panjih, ta dohodek pa se upošteva po drugem odstavku 11. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) na način, kot to določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Skladno s 6. členom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (v nadaljevanju Pravilnik) se mesečni katastrski dohodek, mesečna pavšalna ocena dohodka na panj in mesečni drugi dohodek šteje v dohodek posameznika in njegovih družinskih članov tako, da se šteje ena dvanajstina letnih dohodkov, znanih na dan vložitve vloge. Navedeni dohodek je na dan vložitve vloge znašal skupaj 452,90 EUR oziroma 37,74 EUR mesečno. Tožnik je star 47 let, priznano ima kategorijo invalidnosti, ni pa invalid, zaposlen je v družbi A. d.o.o. za polni delovni čas. V spis ni predložil nobenih dokazil, ki bi izkazovala, da zaradi starosti, onemoglosti oziroma priznane kategorije invalidnosti ne more opravljati dela na kmetiji, hkrati pa tožnik pojasnjuje, da je vso kmetijsko zemljo dal v brezplačen najem, kar pomeni, da je brezplačno razpolagal s svojim premoženjem. Navedeni dohodek se tako upošteva pri materialnem položaju tožnika. Tožnik je prejel še 700,00 EUR regresa, kar je neperiodični dohodek, ki ga je potrebno upoštevati v smislu 23. člena ZSVarPre, kar pomeni 32,24 EUR. Na podlagi zgoraj navedenega je toženka zaključila, da tožnik povprečno prejme 962,68 EUR mesečnega dohodka, od tega zneska mesečno plača 95,82 EUR preživnine, kar pomeni, da mesečni dohodek prosilca znaša 866,86 EUR in presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka. Tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, kar je razlog za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP kot neutemeljene.

3. Tožnik zoper navedeno odločitev vlaga tožbo iz tožbenih razlogov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo istemu organu v ponovni postopek, vse s stroškovno posledico. Tožnik meni, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi zmotno in nepravilno ugotovljeno. Navaja, da je prošnjo vložil 23. 9. 2020 ter da se upoštevajo dohodki zadnjih treh mesecev. Ob tem dodaja, da je junija prejel znesek 884,22 EUR, julija znesek 905,14 EUR in avgusta znesek 888,74 EUR, kar pomeni, da je povprečno mesečno prejel 892,70 EUR. Ob upoštevanju, da je tožnik mesečno plačeval preživnino v povprečju 92,14 EUR, je tožnik prejel 800,56 EUR v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za dodelitev BPP. Tožniku ni jasno, od kje toženki podatki o katastrskem dohodku tožnika, saj tožnik vso zemljo oddaja v brezplačen najem. Toženka je upoštevala odločbo FURS iz leta 2019 glede katastrskega dohodka, ki sploh ni relevantna za predmetno zadevo, saj se upoštevajo dohodki zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje. Poleg tega bi morala toženka upoštevati tudi dejstvo, da uradni podatki niso nujno pravilni, in preveriti njegove trditve, da nobenega prihodka ni prejel. Glede regresa tožnik pojasnjuje, da toženka v prvi odločbi regresa ni upoštevala, zato se mu ne zdi pravično, da ga upošteva sedaj. Prav tako iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšen način in katera določila je toženka pri izračunu regresa uporabila. Sodišče prosi za oprostitev plačila sodne takse za predmetni postopek.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev BPP. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se namreč ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

7. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik v relevantnem obdobju prejel mesečni dohodek v povprečju 892,70 EUR iz naslova plače in nadomestila iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnik pravilnosti teh podatkov v tožbi ne izpodbija, niti ne predlaga kakršnihkoli dokazov, ki bi v tem pogledu izkazovali drugačno dejansko stanje. Sporno tudi ni, da tožnik mesečno plačuje preživnino, kar je toženka pri izračunu mesečnega dohodka upoštevala. Sporno pa ostaja upoštevanje regresa in dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

8. Tožnik je v relevantnem obdobju prejel 700,00 EUR regresa. Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da navedeni prejemek predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Pri upoštevanju teh dohodkov je relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo vloge (20. člen ZSVarPre), pri izračunu pa se upošteva le višina razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, se je toženka pri izračunu oprla na 23. člen ZSVarPre in ga tudi pravilno uporabila, zato ne drži tožnikova navedba, da se ne da preveriti, na kakšen način in katera določila je toženke pri izračunu regresa uporabila. Tožnik je bil tudi v pozivu seznanjen, da bo toženka pri izračunu mesečnega dohodka upoštevala regres, vendar se do tega ni opredelil, česar tožnik v tožbi niti ne osporava. To pa pomeni, da je ugovor glede nepravilnega upoštevanja regresa v znesku 32,24 EUR mesečno nedovoljena tožbena novota (tretji odstavek 20. člena ZUS-1).

9. Toženka je upoštevala tudi potencialni tržni dohodek od pridelave na zemljiščih in v panjih, sklicujoč se pri tem na ZUPJS in Pravilnik. Navedeni dohodek je na dan vložitve vloge znašal skupaj 452,90 EUR oz. v povprečju 37,74 EUR. Tožnik opozarja, da ni prejel nobenega katastrskega dohodka, odločba FURS iz leta 2019 pa ni relevantna za predmetno zadevo. V zvezi z navedenim sodišče pojasnjuje, da je dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pavšalna ocena dohodka, ki naj bi ga lastnik zemljišča pridobil z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na kmečkem gospodinjstvu. Gre torej za pavšalno oceno dohodka, ki ni nujno, da ga je prosilec tudi dejansko prejel. Toženka je podatek o oceni dohodka pridobila s strani FURS in z njim tožnika seznanila. Tudi navedeni dohodek predstavlja občasen, neperiodični dohodek in se, v kolikor ga je prosilec prejel v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre (prvi odstavek 23. člena ZSVarPre). V kolikor pa je prosilec prejel tak dohodek v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, pa se upošteva, če dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Tak dohodek se šteje tako, da se kot lastni dohodek upošteva 1/12 dohodka (drugi odstavek 23. člena ZSVarPre). Glede na navedene določbe ni mogoče izključiti, da toženka pavšalne ocene dohodka pri izračunu lastnega dohodka ne bi smela upoštevati.

10. Ne glede na navedeno pa sodišče ugotavlja, da tožnik že z upoštevanjem dohodka iz naslova plače in nadomestila za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (892,70 EUR) ter regresa (32,24 EUR), ob upoštevanju plačevanja preživnine (95,82 EUR), presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z ZSVarPre, ki znaša 804,36 EUR. To pomeni, da tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, zato je pravilna odločitev toženke, da se prošnja za dodelitev BPP zavrne.

11. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Glede na nespornost dejanskih ugotovitev, ki so ob zavzetem pravnem stališču relevantne za odločitev, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

12. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

13. O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v postopku za odločanje o dodelitvi BPP taksa ne plača.