Jedro

Okoliščine, ki so navedene v predlogu okrajne sodnice, dajejo podlago za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče v Murski Soboti.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica Kazenskega oddelka Okrajnega sodišča v Mariboru, A.A., je dne 6. 3. 2019 odstopila Višjemu sodišču v Mariboru v odločanje vlogo oškodovanca kot tožilca S.H. za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru I Kr 42426/2018, v kateri je predlagal, da se za odločanje v tej zadevi določi sodišče v Ljubljani, okrajna sodnica pa je v predlogu predlagala, da se v predmetni zadevi določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru. V predlogu navaja, da je osumljena B.B., zoper katero oškodovanec kot tožilec med drugim nadaljuje kazenski pregon, zaposlena kot okrajna sodnica na Nepravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo videza nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Sodišče mora namreč poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji videz nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, v skladu s katero se mora v vsakem konkretnem primeru opraviti objektivni preizkus nepristranskosti sodišča. in sicer je potrebno presoditi, ali je odnos med sodniki in strankami postopka (v konkretnem primeru osumljenke) takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču (prim. odločbo Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015, Ghulyan proti Armeniji z dne 24. 1. 2019, ter tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018).

4. Po presoji Višjega sodišča v Mariboru okoliščine, ki so navedene v predlogu okrajne sodnice, dajejo podlago za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti. V obravnavanem primeru je namreč osumljena B.B. kot okrajna sodnica zaposlena na Okrajnem sodišču, ki odloča v predmetni kazenski zadevi. Te okoliščine predstavljajo tehten razlog, zaradi katerega bi bil lahko ustvarjen videz pristranskosti, če bi o zadevi odločal katerakoli sodnik oziroma sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru. Višje sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP predlogu okrajne sodnice ugodilo in odločilo, da se za odločanje v obravnavani zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Murski Soboti.

5. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).