Jedro

Ker je pritožnik terjatve prijavil po izteku roka za prijavo terjatev, je njegovo prijavo terjatev sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo na podlagi 8. odstavka 137. člena ZPPSL. S tem je bilo odločeno, da upnik v postopku prisilne poravnave ne bo sodeloval kot upnik v procesnem smislu, saj za to ni izkazal pravnega interesa. V procesnem smislu ga torej ni več mogoče obravnavati kot upnika v tem postopku, izmed katerih je imenovan upniški odbor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom S. T. d.o.o., L. namesto upnika O. S. d.o.o., L. v upniški odbor imenovalo upnika D. S. d.o.o., L. Proti sklepu se je upnik O. S. d.o.o. L. pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Glavni razlog za odločitev sodišča prve stopnje je ugotovitev, da pritožnik ni prijavil terjatve, zato je upravitelj prisilne poravnave pridobil soglasje upnika D. S. d.o.o., L., da želi sodelovati v upniškem odboru. Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. odstavka 21. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. št. 52/99 - v nadaljevanju ZPPSL), spremenilo odredbo o imenovanju upniškega odbora.

V postopku prisilne poravnave upnik svoje terjatve ni dolžan prijaviti, saj zaradi neprijave terjatve pravice do poplačila ne izgubi, sankcija njegove pasivnosti v tem postopku je le izguba glasovalne pravice, s tem pa nemožnost sodelovanja v postopku prisilne poravnave. Po določbi 6. odstavka 54. člena ZPPSL upniki, ki niso prijavili svojih terjatev v roku za prijavo terjatev, ne morejo glasovati. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da zakon izrecno ne postavlja prijave terjatve kot pogoj za članstvo v odboru. Vendar pa s tem, ko upnik prijavi terjatev, izkaže pravni interes za sodelovanje v postopku prisilne poravnave. Prijava terjatve v postopku prisilne poravnave je procesna predpostavka za opravljanje procesnih dejanj upnikov v drugi fazi postopka prisilne poravnave. Pravočasna prijava terjatve je namreč procesna predpostavka za vložitev predloga za ustavitev postopka (1. odstavek 34. člena ZPPSL) in za glasovanje o prisilni poravnavi, pri čemer mora biti izpolnjena nadaljnja procesna predpostavka, da prijavljena terjatev velja za ugotovljeno oziroma verjetno izkazano (3. odstavek 54. člena ZPPSL). S prijavo terjatve v postopku upnik namreč (verjetno) izkaže pravni interes za izid postopka in s tem tudi za opravljanje nadaljnjih procesnih dejanj v tem postopku. Ker je pritožnik terjatve prijavil po izteku roka za prijavo terjatev, je njegovo prijavo terjatev sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo na podlagi 8. odstavka 137. člena ZPPSL. S tem je bilo odločeno, da upnik v postopku prisilne poravnave ne bo sodeloval kot upnik v procesnem smislu, saj za to ni izkazal pravnega interesa. V procesnem smislu ga torej ni več mogoče obravnavati kot upnika v tem postopku, izmed katerih je imenovan upniški odbor.

Pritožnikova trditev, da je senat zamenjal članstvo v odboru na predlog upravitelja poravnave, je protispisna. Iz predloga za spremembo člana upniškega odbora z dne 23.10.2006 v spisu je razvidno, da je predlagal zamenjavo upnik D. S. d.o.o. L. Slednji pa ni bil imenovan v prvotni upniški odbor.

Pritožnik še navaja, da bi moral senat skladno z 2. odstavkom 21. člena ZPPSL zamenjati članstvo v odboru na obrazložen predlog upniškega odbora. Iz besedne razlage prvega dela drugega odstavka 21. člena ZPPSL bi izhajalo, da imenovanje novih upnikov in s tem povezano razrešitev dotedanjih upnikov kot članov upniškega odbora lahko predlaga samo (prvotni) upniški odbor. Ureditev, kot bi izhajala iz besednega zapisa določbe, je neučinkovita, saj ne zagotavlja uresničitve namena, zaradi katerega je bila sprejeta. Za prvotne člane upniškega odbora lahko predpostavljamo, da imajo interes za sodelovanje pri delu upniškega odbora, saj so v imenovanje privolili. Besedni zapis ureditve tako predpostavlja neživljenjski položaj, da bi isti upniki predlagali lastno razrešitev, saj takšnega interesa očitno nimajo. Interes za spremembo upniškega odbora imajo predvsem tisti upniki, ki niso člani (prvotnega) upniškega odbora, pa bi (glede na višino njihovih terjatev) to morali biti. Zato je treba pravico predlagati spremembo upniškega odbora priznati tudi tistim upnikom, ki niso bili na dolžnikovem seznamu upnikov, ki je bil podlaga za imenovanje prvotnega upniškega odbora (glej ZPPSL s komentarjem, GV, Ljubljana 2000, str. 178, 179). Stališče teorije nakazuje, da imajo pravico predlagati spremembo upniškega odbora predvsem tisti upniki, ki niso člani prvotnega upniškega odbora, pa bi to morali biti glede na višino njihovih terjatev. Upnik D. S. d.o.o. L., ki ustreza navedenemu stališču teorije, je predlagal spremembo upniškega odbora, zato je njegov predlog utemeljen in glede na navedeno skladen z 2. in 3. odstavkom 21. člena ZPPSL. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da do zatrjevane bistvene kršitve postopka oziroma nespoštovanja 2. odstavka 21. člena ZPPSL s strani sodišča prve stopnje ni prišlo.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je glede na zgoraj navedene materialnopravne razloge odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 367. člena ZPP).